DEVIZNI MIX

CENA ČRNEGA ZLATA - NOČNA MORA POTROŠNIKA

2008-06-05T18:20:00.008+01:00

Zaupanje v gospodarstvo evroobmočja v zadnjem obdobju upada in je posledica visokih cen nafte in hrane, močnega evra ter zaostrenih kreditnih in posojilnih trgov. Pretresi na finančnih trgih ne kažejo umiritve, kar je v zadnjem tednu zopet pognalo borzne tečaje v rdeče številke. Številni bančni analitiki še vedno nihajo v ocenah glede ameriške recesije ter intenzivnosti upočasnitve evropske gospodarske aktivnosti. Vse več je takih, ki napovedujejo, da je pot do konca finančne krize še dolga.

NAFTNI MEHURČEK

Cena surove nafte se je v zadnjih 12 mesecih podražila za skoraj 90 odstotkov, s 60 na 125 dolarjev za sod. Nagla rast cen nafte je po mnenju analitikov posledica hitrega razvoja Azijskih držav (Kitajske in Indije), nestabilnih političnih razmer v svetu (Nigerija, Bližnji vzhod) ter številnih naravnih katastrof v državah z naftnimi nahajališči. Na zadnjo strmo rast cen pa je zagotovo vplivalo tudi začetek poletne sezone, ki bo zagotovo povečalo povpraševanje po črnem zlatu.

Visoke cene nafte zaviralno vplivajo na razvoj globalnega gospodarstva. Poleg visoke inflacije, rastoče cene nafte preko visokih vhodnih proizvodnih stroškov posledično povečujejo stroške produkcije, kar vodi v povečanje brezposelnosti. Negativno draga nafta vpliva tudi na potrošnjo gospodinjstev in dobičke podjetij, kar dolgoročno znižuje gospodarsko rast ter blaginjo posameznika. Vzporedno z rastjo cen nafte upada tudi vrednost dolarja, saj se z rastjo uvoza nafte povečuje trgovinski primanjkljaj ZDA. V času sedanje finančne krize pa visoke cene nafte lahko pomenijo tudi razliko med recesijo oziroma znižano gospodarsko rastjo.

Kombinacija nizkih obrestnih mer in šibkega dolarja se je v zgodovini že pokazala kot ugodna situacija za naraščanje cen nafte. Šibka valuta relativno znižuje blaginjo potrošnika, padajoča obrestna mera pa je največkrat signal za znižano prihodnjo gospodarsko rast. Nastala situacija privabi špekulante in investitorje, ki v želji po ohranitvi svojega premoženja del svojih naložb razporedijo na trge, ki bolje ohranjajo vrednost (nafta, zlato, hrana).

V letu 2008 se je cena nafte podražila za več kot 30 odstotkov in po mnenju analitikov že ustvarja prve znake »naftnega balona«. To pa še ni garancija, da bo cena nafte kmalu začela izgubljati na vrednosti. Nasprotno bodo cene črnega zlata verjetno še nekaj časa naraščale. Vse več analitikov ugiba, da se bo do konca leta 2008 cena nafte približala meji 200$ za sod.

Slika 1: Cena nafte in vrednost ameriškega dolarja - cena nafte 200$ bi potisnilo EUR/USD do 1,60
Hitra rast cen nafte ob padajočem ameriškem dolarju vpliva na znižanje blaginje potrošnika (Vir: Reuters).

ZDA: Med recesijo in stagflacijo

Tabela 1: Značilnosti preteklih recesij v ZDA.
Ključno vprašanje ta trenutek je kako dolga in obsežna bo recesija v ZDA (vir: Moody's, Unicredit)

Gospodarska rast v ZDA je v prvem četrletju leta 2008 znašala 0,9 odstotka. Tako visoka rast je bila v veliki meri posledica šibkega dolarja, ki je povečal izvoz za 2,8 odstotka. Da gospodarska rast v drugem delu leta 2008 ne bo tako krepka, nakazujejo številni indeksi potrošnje, slabo stanje nepremičninskega sektorja, črne napovedi glede prihodnje inflacije ter rasti gospodarstva v ZDA. Da se je recesija v ZDA že začela, ne dvomi skoraj nihče. Ta trenutek se postavlja le vprašanje, kako dolga bo obdobje brez gospodarske rasti in kako močno bo to vplivalo na blaginjo potrošnika.

Egon Zakrajšek: »Sedanja kriza je mnogo bolj resna, kot v letih 2001 in 2002. Takrat so bili finančni sistemi v mnogo boljši kondiciji kot danes. Dobro delovanje bank in drugih finančnih inštitucij se je v tistem času pokazalo, ko je Fed začel drastično zniževati obrestne mere. Nižje obrestne mere so se v trenutku prenesla na tržne obrestne mere, kar je povzročilo naraščanje cen nepremičnin. Posledica take politike je bila, kljub močnemu upadu industrijske proizvodnje, mila recesija, saj si je gospodarstvo v kratkem času zelo opomoglo«.

Slika 2: Indeks potrošniškega zaupanja univerze iz Michigana v ZDA še naprej pada.
Ameriško zaupanje je v maju doseglo najnižjo vrednost v zadnjih 28 letih. (vir: Michigan University)

Centralna Banka Amerike – FED

Določitev monetarne politike oziroma primerne (nevtralne) obrestne mere je neke vrste vzajemnost med rastjo gospodarstva in stopnjo inflacije. Situacija v ZDA je tokrat precej kočljiva, saj so ZDA ujete med izredno nizko gospodarsko rastjo in visoko inflacijo. Potrošnja, ki sestavlja 75 odstotkov ameriškega BDP-ja, se zaradi padajočega nepremičninskega sektorja in naraščajočih cen nafte ter hrane, praktično tedensko znižuje. Potrošnja se kljub zadnjemu stimulacijskemu paketu za pospešitev ameriškega gospodarstva (110 milijard USD) zaradi naraščajoče brezposelnosti, padajočih cen na borzi ter zaradi slabše in manjše ponudbe kreditov bistveno ne bo povečala.

V 70. letih so naftno-cenovni šoki ameriško gospodarstvo že potisnili v stagflacijo. Padajoči dolar je tudi takrat povzročil naraščanje cen surovin (predvsem nafte) ter hrane. Posledica je bila izredno nizka gospodarska rast, nižji dobički podjetij ter povečana nezaposlenost. Ukrepi ameriške centralne banke so bili podobni, kot smo jih lahko spremljali v zadnjih mesecih današnje finančne krize. Ukrepi takrat niso zalegli, nasprotno, ni se zvišala gospodarsha rast, temveč inflacija.

Ameriška centralna banka kljub slabšim obetom glede prihodnje gospodarske rasti, kot posledica krize na hipotekarnem trgu ter visokih cen energentov, ne namerava spreminjati ravni obrestnih mer do konca leta 2008. FED pričakuje, da bodo ZDA po radikalnih znižanjih obrestne mere od septembra lani in vladnemu stimulativnemu paketu v drugi polovici leta vendarle dobile gospodarski zalet.

EU: Daljše obdobje nizke gospodarske rasti in visoke inflacije

Evropsko gospodarstvo je v prvem kvartalu leta 2008 zabeležilo presenetljivo visoko rast, ki pa se bo po napovedih analitikov v drugi polovici leta močno znižala. Počasnejša rast bo posledica visokih cen nafte in hrane, močnega evra, neaktivne politike ECB, zaostrenih kreditnih in posojilnih trgov ter na splošno znatno upočasnjene svetovne gospodarske rasti.

Situacija je primerljiva s obdobjem nizke rasti v EU v letih 2001 in 2002. Ameriško gospodarstvo se je za razliko od evropskega po recesiji hitro izboljšalo, medtem ko je rast v evroobmočju ostala dalj časa šibka. Tudi tokrat so si analitiki enotni, da je evropsko gospodarstvo precej bolj okorno od ameriškega, zato bi kriza lahko trajala dalj časa.

Podobno kot za gospodarsko rast pa ne moremo trditi za inflacijo. Obdobje višje inflacije bo sodeč po novih projekcijah daljše in bolj trdovratno, kot so mnogi pričakovali. Stopnja inflacije na letni ravni se je aprila (3,6%), v primerjavi z marcem (3,8%), sicer malenkost znižala, vendar pa nove projekcije nakazujejo, da inflacija v EU še ni dosegla vrha.

Slika 3: Visoka inflacija je v celoti posledica visokih cen nafte ter hrane.
Inflacija se bo po projekcijah s strani Unicredit bank začela zniževati šele proti koncu leta 2008.

Evropska Centralna Banka - ECB

B. Kovač: »Medtem ko FED ukrepa z obrestnimi merami, ECB s kreditnimi intervencijami rešuje bančno likvidnost. Težava ECB je, da niha med zdravili proti inflaciji ali recesiji. Negotovost, ki jo širi Trichet, povzroča izgubo zaupanja, in to vzbuja višja inflacijska pričakovanja in buri sindikalne apetite po višjih plačah. ECB tako postaja gasilec, ki dejansko celo širi cenovni požar«.

Zmerna gospodarska rast ter naraščajoča inflacija evroobmočja sta glavna razloga, da ECB ponovno razmišlja o zvišanju ključne obrestne mere. Kljub vsemu pa je povišanje obrestne mere malo verjetno, saj je trenutna visoka inflacija v veliki meri posledica globalnih dejavnikov (cen nafte in hrane), na katere ECB s svojo monetarno politiko nima vpliva. V prid nespremenjeni obrestni meri so tudi nekateri indikatorji (PMI, ESI), na katere se pri odločanju o gibanju ključne obrestne mere zanaša ECB.

ECB: »Pri prihodnjih inflacijskih gibanjih je glede na sedanje terminske cene energentov in hrane verjetno, da bo medletna inflacija po HICP v prihodnjih mesecih ostala precej nad 2% in se bo tekom leta 2008 le postopno umirjala. To pomeni, da se euroobmočje trenutno nahaja v razmeroma dolgotrajnem obdobju začasno visokih medletnih stopenj inflacije. Da bi te ostale samo začasne, je treba nujno zagotoviti, da se sedanja visoka raven inflacije ne utrdi v dolgoročnejših inflacijskih pričakovanjih in tako ne povzroči obsežnih sekundarnih učinkov na plače in cene«.

Zaradi slabših napovedi gospodarske rasti evroobmočja pa so si analitiki še vedno enotni, da bo ECB ob koncu leta 2008 oz. v začetku leta 2009 v izogib daljšemu obdobju zelo šibke rasti primorana znižati ključno obrestno mero.

Tabela 2: Napovedi gibanja ključne obrestne mere ECB (Vir: Reuters: anketa 82 bank – 29.05.2008).
Znižana gospodarska rast evroobmočja bo razlog za začetek nižanja OM ECB ob koncu leta 2008

EUR/USD – obdobje ameriškega dolarja

»Šibek ameriški dolar rešuje ZDA pred recesijo, ameriške denarne oblasti namenoma vzdržujejo nizko vrednost dolarja,« sta med najpogostejšimi trditvami ko govorimo o ameriškem dolarju. Kombinacija visoke inflacije ter padajoče potrošnje ob zgodovinsko visokih cenah nafte, ki se praktično dnevno draži, so garanacija, da v kratkem obdobju ne bo prišlo do večje krepitve ameriškega dolarja. Kljub vsemu se sentiment na trgu počasi obrača v korist USD. Ameriško gospodarstvo se bo moralo soočiti z visoko inflacijo in šibek dolar, ki je do sedaj reševal ZDA pred recesijo, pri tem ne bo v pomoč. Spodbudnejše novice o ameriškem gospodarstvu ali prvi znaki upočasnjevanja gospodarske aktivnosti v EU, bodo zagotovo povzročile obrat in dolgo pričakovano krepitev ameriškega dolarja.

Nasprotno pa so mnenja o močnem evru precej bolj različna. Močna valuta, ob visokih cenah nafte, postaja vse večja ovira za evropsko gospodarsko rast in njeno konkurenčnost. Evropska podjetja, ki svoje izdelke in storitve prodajajo za dolarje, vse glasneje razmišljajo o selitvi proizvodnje v države, kjer bodo tudi proizvodne stroške in stroške dela obračunavale v dolarjih.

Precenjen evro pa ne ustvarja le negativnih vplivov. Močna valuta delno izniči visoke cene nafte in surovin ter ustvarja ugodnejšo klimo za prevzeme s strani evropskih podjetij. Podobno so se pocenili tudi izdelki (tuji izdelki so za evropskega potrošnika cenejši) in počitnice v območjih z ameriškim dolarjem. Vseeno pa je bila zadnja rast evra premočna. Po ocenah analitikov Commerzbank AG, Frankfurt, močan evro že sedaj znižuje gospodarsko rast evro območja za 0,5 odstotne točke.

Slika 4: Ugibanja trga o višanju obrestnih mer pozitivno vplivajo na vrednost dolarja.
Naraščajoče cene nafte so v preteklosti negativno vplivale na vrednost ameriškega dolarja (Vir: Reuters).

ZAKLJUČKI:

EVROPA:

Visoka inflacija, močan evro, zaostreni kreditni in posojilni trgi ter slabši potrošniški sentiment bodo v drugem delu leta 2008 občutno znižale gospodarsko rast Evrope, recesija manj verjetna.
Inflacija se bo po mnenju analitikov v naslednjih mesecih v evroobmočju še povečevala in bo posledica naraščajočih cen nafte ter hrane.
Visoka inflacija bo preprečila ECB znižati ključno obrestno mero, kljub vsemu analitiki zaradi upočasnejene gospodarske rasti napovedujejo ob koncu leta 2008 Om na nivoju 3,75%.
Evro bo v primerjavi z ameriškim dolarjem v drugem delu leta 2008 začel izgubljati na vrednosti.
Kreditni in posojilni trgi bodo po napovedih številnih analitikov zaostreni vsaj do konca leta 2008. Pribitki nad ključno obrestno mero bodo ostali visoki.

ZDA:

Statistično se bo gospodarska rast v ZDA še znižala.
Predvolilno obdobje v ZDA bo pozitivno vplivalo na znižanje cen nafte ter krepitev ameriškega dolarja.
Ameriška centralna banka je od septembra 2007 do danes znižala ključno obrestno mero za 325 bp in s tem zaključila cikel zniževanja ključne obrestne mere.
Visoka inflacija lahko požene ameriško ekonomijo v stagflacijo.
Blaginja potrošnika se bo še naprej zniževala, predvsem zaradi visokih cen nafte in hrane ter padajočega nepremičninskega sektorja.

RECESIJA EVROPE – začetek krepitve ameriškega dolarja

2008-04-27T07:16:00.007+01:00

Globalna finančna kriza še vedno ni pokazala vseh svojih razsežnosti. Ni zajela le ZDA in le hipotekarnih kreditov, temveč cel svet in tudi druge strukturirane finančne produkte. Mešanica finančnih krčev ter globalnega nezaupanja povzroča številne pretrese in anomalije na trgu.

Trenutne razmere v EU podobno kot v ZDA niso »rožnate«. Strmo naraščajoče cene ob povišani količini denarja v obtoku sta glavna razloga, da ECB ne more zniževati ključne obrestne mere ter na ta način pospešiti rast evropskega gospodarstva. Prvi cilj ECB še vedno ostaja stabilnost cen ter finanačnega sektorja. Prav politika ECB ter prepletenost svetovnih financ bosta ključna razloga recesije tudi v evro območju.

Slika 1: Kazalci gospodarske rasti za ZDA in EU nakazujejo slabše čase.
Vodilni kazalci evroobmočja še naprej padajo in nakazujejo na možnost recesije.

Za razliko od ECB pa FED poleg stabilnosti cen zagotavlja tudi gospodarsko rast. Prednost hitrega in agresivnega posredovanja s strani ameriške centralne banke, v izogib recesiji, lahko postane tudi njena največja mora. Zmanjšana likvidnost ter nezaupanje v finančni sektor pogosto povzročata tudi visoko inflacijo. Visoka inflacija ob občutno znižani gospodarski rasti lahko povzroči stagflacijo.

Valutni par EUR/USD - 1,60

Visoka inflacija, strah pred recesijo in padec zaupanja investitorjev poleg že naštetega vplivajo tudi na volatilnost deviznih in borznih tečajev. Podobno kot večina finančnih instrumentov je tudi gibanje slednjih že od začetka avgusta 2007 pod močnim vplivom finančne krize.

Depreciaciji dolarja v pomladnih mesecih leta 2008 še ni videti konca. V prid krepitvi evropske valute je še vedno neaktivna politika ECB in tako naraščajoči obrestni diferencial, ki naj bi se po napovedih analitikov nadaljeval vsaj do poletnih mesecov. Usoda podcenjenega ameriškega dolarja bo v prihajajočih mesecih večkrat na preizkusu. V veliki meri bo odvisna od stanja na kreditnih in posojilnih trgih ter od prihajajočih objav o stanju ameriškega in nenazadnje tudi evropskega gospodarstva.

Po ocenah analitikov Commerzbank AG, Frankfurt, močan evro že sedaj znižuje gospodarsko rast evro območja za 0,5 odstotne točke. Podobnega mnenja so tudi finančni strokovnjaki držav G7 in predstavniki centralnih bank, žal pa je trg tisti, ki še vedno ocenjuje, da ameriško gospodarstvo oziroma ameriški dolar ni pripravljen za daljše okrevanje. Tudi zadnja ugibanja o intervenciji Mednarodnega sklada in napovedi o prodaji skoraj 13 odstotkov vsega zlata v njihovi lasti, ni imelo večjega vpliva na apreciacijo ameriškega dolarja.

Slika 2: Gibanje deviznih parov bo tudi v prihodnje visoko volatilno.
Trend gibanja evra in ameriškega dolarja, ki ima začetke v poletnih mesecih leta 2007, kot kaže še ni zaključen. (GBP= -17,21%; USD= -15,49%; CHF= 1,81%; JPY= -1,21% vsi proti EUR)

Volatilnost valutnega para EUR/USD bo še naprej visoka. Slabi rezultati evropskega gospodarstva in začetki okrevanja ameriškega, bi za krajše obdobje lahko okrepila ameriški dolar, vendar pa je sentiment za nadaljno rast evra še naprej v korist slednjega, saj se obrestni diferencial med ZDA in EU še povečuje. To bo tudi v bodoče glavni razlog za apreciacijo evra.

Terminske pogodbe, ki sporočajo sentiment trga v določenem trenutku in njihova pričakovanja glede razvoja trga v prihodnosti, kažejo na znižanje obrestne mere ECB do konca leta 2008 na raven 3,75%. Trg šele v zadnjih mesecih leta 2008 pričakuje postopno umirjanje razmer na finančnih trgih ter posledično tudi spremenjeno politiko ECB.

Slika 3: Dolar bo tudi v bodoče na osnovi povečanja obrestnega diferenciala izgubljal.
Psihološke meje valutnega para EUR/USD = 1,30 – preboj po 139 dneh; 1,40 – preboj po 42 dneh; 1,50 – preboj po 68 dneh; za preboj 1,60 čakamo šele 32 dni)

Zaključek:

Usoda svetovnega gospodarstva bo tudi v prihodnje v veliki meri odvisna od zadnje finančne krize. Posledice bo najbolj občutil, kot sem že večkrat omenil, potrošnik sam. Preko visoke inflacije, predvsem zaradi naraščajočih cen hrane in nafte, ter zaradi občutno znižane gospodarske rasti, se bo posamezniku znižala blaginja.

Slika 4: Hitro padajoči proizvodnji indeks evroobmočja nakazuje na možnost recesije v EU
Ob podobni dinamiki razvoja finančne krize kot v preteklosti, lahko kmalu pričakujemo znižanje OM ECB.

Podobno lahko trdimo tudi za gibanje valutnega para EUR/USD, saj bo prihodnja usoda obeh valut v veliki meri odvisna od razvoja finančne krize. Sentiment na trgu še vedno ostaja v prid evro valute, saj ECB zaradi rekordne visoke inflacije ne more zniževati obrestne mere, na drugi strani pa FED v izogib recesiji še pričakuje dodatna znižanja ključne obrestne mere.

Podcenjenost ameriškega dolarja bo v veliki meri odvisna od prihajajočih objav o ameriškem in tudi evropskem gospodarstvu, prvi znaki krepitve ameriškega gospodarstva bi pomenilo konec nižanja ključne obrestne mere ZDA, ter na ta način dolgo pričakovano krepitev ameriškega dolarja.

Rezultati ankete - EU v recesiji; OM ECB nižja

2008-04-26T07:53:00.000+01:00

Bralci pričakujete podobno kot sam, da se tudi Evropa ne bo uspela izogniti prihajajoči recesiji. Razlog sam vidim predvsem v neaktivni politiki ECB in v preveliki prepletenosti svetovnih financ. Visoka inflacija, ki bo po mnenju predstavnikov ECB skozi celotno leto 2008 povišana, bo glavni razlog da ECB ne bo znižala obrestne mere. Kot vse kaže ECB raje pušča EU v recesijo kot da bi tvegala možnost nastanka stagflacije. (možen scenarij v ZDA).

V tem trenutku kot že zgoraj napisano za konec leta 2008 pričakujem le eno znižanje ključne obrestne mere na nivo 3,75%. Razlog so visoke cene nafte (120$ za sod) in visoke cene hrane, ki za 1x še ne kažejo znakov umiritve.

Rezultati ankete

Ali bo EU sledila ZDA v recesijo? (DA - 11; NE - 4)

Obrestna mera ECB bo na koncu leta 2008? (4,00% - 3; 3,75% - 5; 3,50% - 4; 3,25% - 6)

INDONEZIJA 2008

2008-04-13T08:14:00.005+01:00

Nekaj malega utrinkov iz prekratkega potovanja po Indoneziji .... (Zdaj počivam na otokih in si zidam gradove onih, ki srečo love) ....

Finančna kriza: (dr. B. Kovač)

2008-04-05T15:00:00.001+01:00

Kapitalizem je postal žrtev svojega uspeha. Krizo je ponovno povzročila filozofija prostega trga.

Globalna finančna kriza dobiva vedno nove potrditve in nove razsežnosti. Slika novega Bermudskega trikotnika svetovne krize postaja vse bolj jasna, kombinacija slabih novic vse bolj dramatična. Izhodiščna finančna kriza se je z ozkega področja slabih hipotekarnih posojil razširila na druge finančne trge in banke. Druga kateta je prihajajoča recesija realnega gospodarstva v kapitalističnem centru. Tretjo nevarnost pomeni globalni inflacijski val, ki dobiva grozeče stagflacijske razsežnosti. Vse troje pomeni velik poraz dvajsetletne ideologije tržnega liberalizma. Sedanjo krizo so na vseh treh področjih zanetili pretirani "laissez-faire", odsotnost pravne odgovornosti in kriza poslovne etike. Pred nami je nov globalni institucionalni zaveslaj proti državnemu kapitalizmu in ekonomskemu intervencionizmu.

Teza, da je sedanja kriza najhujša po veliki recesiji 1928-1933, ima veliko zagovornikov. In imajo prav. Kriza tokrat ni oplazila perifernega kapitalizma, temveč ZDA, katerih BDP znaša 28 odstotkov svetovnega BDP. Požar ni zajel zgolj ameriških hipotekarnih kreditov, temveč tudi druge strukturirane finančne produkte. Hipotekarno zadolževanje brez kreditne sposobnosti in špekulacije s finančnimi produkti brez pravega kapitalskega kritja so postali stalnica. Finančni svet delnic, obveznic in opcij se je vrtel brez pravega temelja in vedno več premoženja je bilo okuženega s špekulativnim napihovanjem vrednosti. Počilo je pri zaupanju v bonitetne ocene dolžniških instrumentov in zaradi napihnjenih naložb. Padec zaupanja je investitorje pognal v dir in unovčevanje papirjev, ki niso imeli finančnega in denarnega kritja. Na trgu preprosto ni bilo dovolj denarja, kriza likvidnosti je povzročila težave v finančnem sistemu, ogrožena je bila solventnost bank. Poti nazaj ni bilo več. Danes ne vemo, koliko skladov in bank je ogroženih. Nekaj bodo pokazala njihova poročila, nekaj revizije v letu 2008. Nezaupanje je veliko in kriza bančnega sistema je izjemna.

Največja napaka centralnih bank v tridesetih letih je bila, da niso ukrepale pravočasno in da so potem posegle po napačnem zdravilu. Z zategovanjem denarne politike in omejevanjem denarja so likvidnost gospodarstva in solventnost bank samo še poslabšale. Zato se je v depresiji 1929-1933 realni BDP v ZDA zmanjšal za tretjino, zaposlenost za četrtino, cene pa za desetino. Danes so razmere drugačne. Ben Bernanke, predsednik ameriške centralne banke (FED), sedaj skrbi predvsem za likvidnost ameriškega gospodarstva. Temu cilju podreja politiko obrestnih mer in neposredni finančni intervencionizem. Pristop je heterodoksen. In tu tudi ni ničesar novega. Centralne banke že od XVIII. stoletja neposredno rešujejo denarne in finančne krize, zasebne banke in vladarje (1694, 1763, 1773 ...). FED je tako poskrbel za likvidnostni paket (200 milijard dolarjev), dal direktno posojilo propadli banki Bear Stearns (30 milijard dolarjev) in posredoval pri prevzemu te banke (JP Morgan Chase). To je ponovni dokaz, da trgi in podjetja v krizi potrebujejo resne zunanje (politične) popravke. Moralni hazard je v tem, da država v imenu splošnih interesov in na račun vseh pomaga zasebnemu kapitalu. To so poteze zunaj liberalnih standardov klasične tržne ekonomije in denarne politike.

Težava pri ukrepanju centralnih bank je v tem, da morajo hkrati težiti k različnim ciljem. Skrb za likvidnost, ki je sedaj ključna, pogosto trči na težavo, kako se ubraniti inflacijskih pričakovanj. Zategovanje denarne politike in višanje obrestnih mer zaradi inflacije sproža hkrati negativne posledice pri gospodarski rasti. Toda realne obrestne mere so podobno kot pred leti na Japonskem blizu ničle ali pa negativne. Vendar to ne zadostuje, da bi se gospodarstvo pobralo iz cikličnega gibanja. Razlog je preprost. Povpraševanje, zaupanje in likvidnost se slabšajo. Zato investicije padejo in podjetja bodo zmanjšala proizvodnjo ter zaposlenost. Recesija je torej logična posledica finančne krize. Obseg ameriške in evropske recesije bomo dejansko spoznali šele leta 2009. Nekaj lahko medtem storijo države z bolj elastičnim fiskalnim pristopom, predvsem z znižanjem davkov in s stroškovno razbremenitvijo podjetniškega sektorja (v ZDA gre za 150 milijard dolarjev), morda nazadnje tudi s povečano potrošnjo. Rešitev je torej večja vloga države in njene anticiklične politike. FED v nasprotju z ECB še vedno meni, da sta največji nevarnosti recesija in nelikvidnost gospodarstva. Obvladovanje inflacije pa ostaja korektivni element sedanjega intervencionizma ekonomskih politik.

Kaj je torej bistvo naše zgodbe? Očitno je kapitalizem postal žrtev svojega uspeha. Trg kapitala je vedno simbol učinkovitega in racionalnega ekonomskega stroja. Toda ta se navadno najprej pokvari. V zadnjih dvajsetih letih je svetovni kapitalizem razvil finančne inovacije, ki so povzročile neovirano rast trgov kapitala. A svet se je zaradi tega znašel na pragu nove dolžniške krize. Filozofija prostega trga je spet povzročila krizo. Tudi vse rešitve dokazujejo, da je liberalizem zgolj kratkoročna ekonomska iluzija. Trg brez regulacije ne more preživeti in tudi danes se iz Bermudskega trikotnika finančne krize rešujemo s političnim intervencionizmom. Toda kdo bo plačal zapitek, ki je vreden najverjetneje okoli 2000 milijard dolarjev? Na kratki rok investitorji, na daljši finančne institucije, podjetja in tudi države. Pomembno odgovornost bi morali prevzeti finančni in poslovni menedžerji ter politiki. Prvi so zapeljali poslovni voz predaleč, tvegali in izgubili na račun vseh, drugi so pozabili na regulacijske mehanizme. Toda nazadnje bodo eni in drugi celo nagrajeni, z denarjem in volilnim uspehom. Finančna kriza je s tega vidika kriza poslovne etike.

Lekcija je pomembna tudi za nas. Kriza bo Slovenijo posredno prizadela skozi realno ekonomijo, manj pri financah. Rast bo nižja, inflacija višja, borza pa bo morda celo oživela zaradi volilnega leta. Politiki in ekonomski reformatorji izpred treh let bodo sedaj bolje razumeli temeljno lekcijo tržne ekonomije. Institucionalni gradualizem in državni intervencionizem sta notranja nujnost tržne družbe. Morda pa bomo ta spoznanja videli v novih volilnih programih. Nove zamisli za nove gospodarje.

Avtor: Dr. Bogomir Kovač

ECB – Nizka inflacija ali zmerna gospodarska rast

2008-03-16T12:16:00.012+01:00

Svetovna potrošnja se je v zadnjih nekaj mesecih na krilih finančne krize močno znižala in predstavlja veliko grožnjo svetovni gospodarski rasti. Ta trenutek lahko že brez velikega tveganja trdim, da ZDA so v recesiji. Vprašanje je le, kako dolgo in s kakšno močjo bo “udarila” recesija po blaginji potrošnika tako v ZDA kot povsod drugod po svetu. Najpomembnejše vprašanje, na katerega odgovor bom poiskušal najti je, kako uspešna bo pri izogibanju recesiji Evropa.

Slika 1: Občutna krepitev valutnega para EURCHF v zadnjih tednih
Krepitev CHF podobno kot mera strahu (VIX) kaže koliko investitorji niso pripravljeni tvegati. CHF, JPY ter zlato trenutno predstavljajo varno zatočišče za ohranjanje vrednosti. (Vir: inform. sistem Reuters)

Gospodarska rast evroobmočja se je občutno znižala
Kot sem že zgoraj ugotovil se negotovi obeti za gospodarstvo območja z evrom, kot posledica pretresov na finančnih trgih, nadaljujejo in ponovno poslabšujejo. Novo zaostrovanje na kreditnih in posojilnih trgih, visoka inflacija, nizka potrošnja, zmanjšane investicije, šibek dolar, so le nekateri podatki, ki nakazujejo na zaskrbljujoče stanje v evropskem gospodarstvu.

Posledica negotovih razmer ter upočasnjene gospodarske rasti je bilo na zadnjem zasedanju ECB (06.03) znižanje napovedane gospodarske rasti v evro območju, z 2 odstotkov na 1,7 odstotka v letu 2008 ter z 2,1 na 1,8 odstotka v letu 2009. V podobnih razmerah je FED že zniževal obrestno mero. Nasprotno pa so se predstavniki ECB soglasno odločili za ohranitev obrestnih mer na naspremenjeni ravni (4%). Ključna je bila naraščajoča inflacija, ki še vedno vztraja na zgodovinsko visokih nivojih. Hkrati pa naj nizka gospodarska rast držav evroobmočja ne bi pomenila resne grožnje recesije.

Podobnega mnenja kot ECB pa niso bančni analitiki. Njihove ocene prihodnjih gospodarskih rasti evro območja so precej bolj pesimistična. Po njihovih ocenah bodo visoke cene energije ter hrane znižale razpoložljive prihranke gospodinjstev za približno ¾, kar bo rezultiralo v manjši potrošnji in posledično nižji gospodarski rasti. Šibek dolar, recesija v ZDA, ter upočasnitev Kitajske pa bodo dejavniki, ki bodo še dodatno zavirale evropsko gospodarsko rast.

Slika 2: Gospodarska rast evroobmočja se bo v prihajajočih mesecih še zniževala
Projekcije gospodarske rasti se že nekaj časa zmanjšujejo, nasprotno inflacija še vedno narašča.

Vir: Projekcije gibanja gospodarske rasti (Unicredit, Commerzbank, UBS, BNP Paribas)

Inflacija – april mesec obrata in začetek upočasnitve rasti cen
Ozka osredotočenost ECB na stabilnost cen je glavni razlog, da ključna obrestna mera ostaja nespremenjena že od junija 2007. Po besedah Tricheta v kratkem obdobju, zaradi negotovih razmer, ni moč pričakovati posega ECB v obrestne mere, saj ostajajo inflacijska tveganja, zaradi nadaljnje krepke rasti posojil ter denarja v obtoku, visoka. ECB v prihodnosti pričakuje daljše obdobje povišane inflacije in tako za leto 2008 napoveduje 2,9 odstotno, za leto 2009 pa 2,1 odstotno inflacijo.

Slika 3: Komponente inflacije v evroobmočju
Cene v EU v zadnjih mesecih naraščajo predvsem zaradi povišanih cen energije ter hrane. Prav slednje bodo po ocenah analitikov še naprej naraščale. (Vir: Projekcija gibanja inflacije Unicredit)

Nasprotno pa večina bančnih analitikov ocenjuje inflacijske projekcije ECB kot pretirano pesimistične. Iz slike 3 je lepo razvidno, da je trenutna inflacija v veliki meri posledica visokih cen nafte ter hrane. Slednji pritiski naj bi se v marcu celo povečali, kar lahko pripelje do najvišje inflacije v letu 2008. Kljub vsemu pa večina analitikov že v letu 2008 pričakuje postopno znižanje cen. Do konca leta 2008 naj bi po ocenah analitikov za sodček nafte morali odšteti med 70 in 90$ za sodček, kar bo tudi glavni razlog za nižjo inflacijo na letnem nivoju in bo podlaga za začetek nižanja obrestnih mer ECB.

Slika 4: Šestmesečni euribor se ponovno draži s tem pa tudi posojila v evrih
Euribor narašča, saj se je likvidnost denarja v obtoku ponovno zmanjšala. (Vir: infor. sistem Reuters)

Po ocenah, ki so objavljene na informacijskem sistemu Reuters[1] bo ključna obrestna mera v drugem četrletju leta 2008 na ravni 3,85%, v tretjem 3,68%, v zadnjem četrletju tekočega leta pa na 3,56%. Večina pričakuje prvo znižanje obrestne mere v obdobju med junijem in septembrom 2008.

Slika 5: Obrestne mere se bodo v prihodnosti znižale
Po ocenah analitikov UBS banke bo ECB obrestna mera na koncu leta 2008 na 3 odstotkih. (Vir: UBS) [1] V anketi je sodelovalo 64 bank

ECB bo morala kljub visoki inflaciji znižati ključno obrestno mero
Upoštevajoč mnenje bančnih analitikov o pesimističnih inflacijskih projekcijah s strani ECB v letu 2008, je v izogib recesiji evroobmočja moč pričakovati začetek nižanja obrestnih mer. Podobno je ECB že znižala obrestno mero tudi v maju 2001, ko sta šibek evro in hitra rast plač inflacijo potisnila do 2,7 odstotka. Iz preteklih izkušenj o posredovanju ECB je torej moč razbrati, da kot potrebna pogoja za znižanje obrestne mere, morata biti zagotovljena inflacija pod 2,8 odstotka ter znatno upočasnjena gospodarska rast. Po ocenah analitikov bomo priča prvemu znižanju obrestne mere ECB za 0,25 odstotnih točk v juniju 2008.

Slika 6: ECB: Pri posredovanje ima manj pristojnosti in je manj agresivna kot FED
Gospodarska rast še ni tako upočasnjena, da bi ECB morala posredovati s znižanji OM za 0,50 odstotnih t.

Vir: internetne strani ECB, napovedi prihodnjih gibanj ECB OM - Reuters

Podobne zaključke kot pri bančnih analitikih pa je moč razbrati tudi iz cen terminskih pogodb (FUTURES). Trg namreč v letu 2008 pričakuje trikrat znižanje ključne obrestne mere ECB po 0,25 odstotne točke, na nivo 3,25% do konca leta.

Slika 7: Pričakovanja glede nižanja OM ECB za konec leta 2008
4 odstotna OM ECB bi verjetno pomenila valutni par EUR/USD preko 1,60 in cene nafte preko 120$ za sodček. Za tak scenarij se je predvsem zaradi visoke inflacije odločilo več kot 20% vseh anketirancev.

Vir: informacijski sistem Reuters

Tudi sam sem mnenja, da je znižanje ključne obrestne mere ECB zaradi občutno upočasnjene gospodarske rasti evroobmočja v letu 2008 neizbežna. Vprašanje je le kako hitro in agresivno bo to znižanje. V največji meri je znižanje odvisno od evropske inflacije ter nadaljnega razpleta ameriške oziroma v tem trenutku že svetovne finančne krize. Šibek dolar, visoke cene nafte ter zaostreni pogoji na posojilnih trgih pa bodo tudi v prihajajočih mesecih ustvarjali neugodne razmere za posredovanje ECB.

Skrivnost razodetja (dr. Bogomir Kovač)

2008-03-02T06:39:00.000+01:00

Pretresi na finančnih trgih se v teh dneh nadaljujejo z nezmanjšano močjo. V zadnjih dveh tednih smo doživeli največje borzne padce in hkrati največje intervencije centralnih bank v zadnjih letih. Medtem ko ekonomski analitiki še vedno nihajo v ocenah glede ameriške recesije, strategije ameriške in evropske centralne banke ponujajo bistveno drugačne rešitve. Ali pravilneje ukrepa FED z Benom Bernankejem ali pa ECB z Jeanom-Claudom Trichetom na čelu? Morda pa se motijo v kratkoročnih ocenah na obeh straneh, kajti rešitve finančnega kapitalizma ne prinašajo niti trgi niti "benevoletna roka" centralnih bankirjev. Skrivnost razodetja tiči drugje. Potrebujemo preprosto novo finančno in monetarno ureditev sveta.
Januarski borzni lomi so samo nadaljevanje kapitalskih pretresov iz leta 2007. Mnogi menijo, da gre za običajno korekcijo in pričakovane šoke kapitalskih trgov, drugi so prepričani, da gre za prvi resnejši strukturni lom finančnega kapitalizma. Ta je v zadnjih desetih letih ustvaril neobvladljiv in skrajno špekulativen virtualni ekonomski svet, ki temelji na kriznem napihovanju ter krčenju borznih cen. Toda borzne cene, obrestne mere in tržne cene blaga postajajo danes veliko bolj povezane kot v preteklosti. Centralne banke rešujejo trge kapitala, da bi obvarovale banke in nebančne finančne institucije, ki prežemajo podjetja in napajajo tudi socialne sisteme. Težava je v tem, da finančna negotovost in nepredvidljivost vplivata na realne gospodarske cikle, cenovna razmerja in socialno državo. Finančna protislovja torej niso posledica, temveč vzrok gospodarskih ciklov, inflacijskih šokov in krize socialne države.
Mnogi krivijo za sedanjo zmedo in lome na svetovnih borzah ameriško recesijo. Toda ZDA so še vedno daleč od japonskega scenarija devetdesetih let, sektorski zlom na nepremičninskem trgu in finančne izgube pa vsaj za leto 2008 še ne pomenijo dejanske recesije. Svetovno gospodarstvo je danes vezna posoda in morebitna ameriška recesija ima svojo dobro protiutež na azijskih trgih, kjer daleč nad povprečji rasteta Kitajska in Indija. Problematična je v bistvu kakovost ameriške rasti, ki se financira prek notranjega in zunanjega zadolževanja in temelji na šibkem dolarju. Veliko nevarnejša je njena finančna destabilizacija, ki se je začela z bankroti dolžnikov na trgu hipotekarnih posojil pred desetimi meseci in se nezadržno širi na bančne institucije in sklade. Ključna ameriška slabost pa je politična šibkost zaradi stroškov afganistanske in iraške vojne. Dosedanji stroški vojne znašajo več kot 1000 milijard, financirajo pa se z zadolževanjem mimo proračuna Pentagona.
Ameriška centralna banka je že lansko leto končala obdobje zategovanja likvidnosti in začela zniževati obrestne mere. Za FED tukaj že dvajset let ni dilem, potem ko je dvojica Reagan-Volker na začetku osemdesetih brezkompromisno reševala finančno krizo z radikalno davčno reformo, sunkovitimi serijami znižanj obrestnih mer in reševanjem bankrotov bank, kot je bila na primer Continental Illinois. Danes je podobno. Bernanke poskuša z radikalnim znižanjem obrestnih mer povrniti zaupanje v finančne trge, Bush s paketom 150 milijard dolarjev oživlja domačo ameriško potrošnjo. Formula je navidez preprosta. Nižje obrestne mere rešujejo in stabilizirajo trg kapitala, z ekonomiko ponudbe spodbujajo gospodarsko rast, ki ustvarja nove finančne priložnosti in omogoča zagon delniškega trga. Monetarno poživilo mora biti hitro, če želi prehiteti recesijo, in zato FED vedno zaupa borznim informacijam. Nevarnost inflacije je pri tem drugotnega pomena, saj naj bi s tržnimi cenami obračunali stabilnejši realni trgi. Toda zanka tiči drugje. Reševalni pas v obliki obrestnih mer in neposrednih likvidnostnih intervencij dejansko poglablja protislovja finančnega kapitalizma. FED je z Greenspanom dejansko institucionalizirala novi finančni simbolizem in mimikrijo derivatov, hedge skladov in investicijskega bančništva. In prav na to je letos v Davosu ponovno opozoril George Soros.
Evropski pogled je bistveno drugačen. ECB vidi sedanje razmere skozi veliko bolj klasična monetaristična in keynesijanska očala, s seboj nosi breme nedorečene institucionalne zgradbe EU, predvsem pa ne sledi impulzom trga kapitala. V ospredju sta stabilnost cen in skrb za ustrezno monetizacijo evropskega gospodarstva, vse drugo je drugotnega pomena. In tu tiči jedro problemov ECB. Posega namreč po klasičnih orodjih ponudbe denarja, toda s kratkoročnimi likvidnostnimi intervencijami ni mogoče reševati niti finančnih kriz niti naraščajoče inflacije. Precenjen evro pomaga pri visokih cenah nafte in surovin, toda hkrati postaja vse večja ovira za evropsko gospodarsko rast in konkurenčnost. Medtem ko FED ukrepa z obrestnimi merami, ECB s kreditnimi intervencijami rešuje bančno likvidnost. Težava ECB je, da niha med zdravili proti inflaciji ali recesiji. Negotovost, ki jo širi Trichet, povzroča izgubo zaupanja, in to vzbuja višja inflacijska pričakovanja in buri sindikalne apetite po višjih plačah. ECB tako postaja gasilec, ki dejansko celo širi cenovni požar.
Nauk je preprost. Tako FED kot ECB s svojimi zdravili nista uspešni. FED z njimi poglablja kronično bolezen finančnega kapitalizma, ECB pa zdravi napačne simptome. Rešitve so očitno drugje. Najpreprostejše zahtevajo večjo koordinacijo centralnih bank ter reformiranje finančnega sektorja z jasno regulacijo bank (Basel II) in stabilizacijo lokalnih finančnih trgov. Zahtevnejši predlog zadevajo globalno finančno arhitekturo, nekakšen novi Bretton Woods z globalnimi regulacijami (na primer Tobinov davek) in novo vlogo WB, IMF in WTO. Tretji bi radi videli model EU v Aziji, Afriki, LA ... Politične volje pa ni za nobeno od teh alternativ, zato smo obsojeni na življenje v tem "casino kapitalizmu".
Na koncu pa obstaja žarek upanja. Borzni zlomi in finančne krize so najboljši dokaz, da smo ekonomisti še vedno samo ljudje. Postavljajo namreč meje ekonomskemu znanju in tistim, ki odločajo o politiki. Behavioristični modeli obnašanja preprosto ne morejo razkriti strasti, iracionalnih zmot in labirintov moči ter interesov. Podobno kot so cenovna nihanja dokaz delovanja trgov, so finančne krize najboljše ogledalo sposobnosti homo oeconomicusa.

Globalna recesija ekonomije

2008-01-12T10:59:00.000+01:00

Kritično stanje ameriškega nepremičninskega trga, krči finančnih trgov, šibek dolar, draga nafta, visoka inflacija ter recesija pred vrati so najslabše za gospodarstvo in nakazujejo na morebitno stagflacijo. Padanje vrednosti nepremičnin je že v zgodovini predstavljalo velik problem za gospodarsko rast, saj preko inflacije to najbolj občutijo potrošniki, s znižanjem kvalitete njihovega življenja.

ZDA – recesija ali postopno okrevanje
Recesija po definiciji pomeni znižanje BDP ali negativno gospodarsko rast v dveh zaporednih četrletjih. Pojmovanje recesije v ZDA se nekoliko razlikuje od zgornje definicije, saj jo označuje kot pomemben padec ekonomske aktivnosti v celotnem gospodarstvu, ki traja več kot nekaj mesecov.
Stagflacija je stanje trgov, ko je gospodarska rast bistveno upočasnjena ob naraščajoči inflaciji in nezaposlenosti, kar privede do recesije.

Zdravje ameriškega gospodarstva je na resnem preizkusu, vedno glasnejša ugibanja o recesiji ob današnji medsebojni povezanosti trgov, bi pomenilo resno grožnjo svetovni gospodarski rasti. Potrditev domneve da ZDA so na robu recesije je moč razbrati iz številnih najpomembnejših indeksov (nepremičninski, podjetniško zaupanje, gospodarske moči), ki še vedno padajo. Nekateri pa že trdijo, da ugibanja niso več potrebna, saj se je recesija v ZDA že začela. Nezaposlenost se je namreč v decembru v primerjavi s marcem 2007 povišala za 0,60 odstotnih točk na 5,0 odstotkov. Z izjemo leta 1949, je tako visokemu povečanju nezaposlenosti v ZDA vedno sledila recesija.

Cena nafte 100$ za sodček
Med najpomembnejše krivce nižje gospodarske rasti ter povišane inflacije lahko štejemo visoke cene nafte. Naraščajoča cena nafte preko višje inflacije ustvarja nižjo kupno moč tako potrošnikov kot podjetij. Posledica je nižja osebna potrošnja (zaradi dražjih osnovnih dobrin) ter nižji dobički podjetij, zaradi višjih stroškov pri nabavi osnovnih surovin.

K hitri rasti cen nafte so v največji meri pripomogle poglabljanje krize z Iranom, vojna v Nigeriji, številne špekulacije o rasti cen nafte ter še vedno padajoči dolar. Cena nafte se oblikuje na trgu na podlagi ponudbe in povpraševanja. Prav povečano povpraševanje, predvsem iz azijskih držav (Kitajska) pa bo poglavitni razlog, da se cene nafte tudi v prihodnje ne bodo bistveno spustile. Potrošnja surove nafte se je na Kitajskem iz leta 2003 (5,6 mio. sodčkov na dan) povečala na 7,6 mio. sodčkov na dan v letu 2007. V letu 2008 samo Kitajska pričakuje povečanje potrošnje za 400.000 sodčkov na dan.

EUR/USD preko 1,50
Med večino ekonomistov in analitikov pa še vedno prevladuje mnenje, da do recesije v ZDA ne bo prišlo. Statistično gledano sta gospodarska rast ter industrijska proizvodnja v ZDA še vedno premočni.

Tabela 1: Premiki v portfelju deviznih rezerv ne nakazujejo na možnost zamenjave najpomembnejše rezervne velute iz USD v EUR (Vir: Danske Bank; podatki v milj. USD)

Zagovorniki optimističnega scenarija za ZDA štejejo med ključne dejavnike višje gospodarske rasti tudi šibek dolar. Vse kaže, da bo prav dolar jeziček na tehtnici, ki bo rešil ameriško gospodarstvo pred recesijo. S svojo šibkostjo namreč povečuje konkurenčnost ameriških izvoznikov in posledično povečuje gospodarsko rast.

Pozitivno pa bo na rast gospodarstva vplivala tudi posredovanje ameriške centralne banke, ki bo najverjetneje 31. januarja znižala obrestno mero za 0,50 odstotnih točk. To bo povzročilo nov pritisk na dolar, ki bo verjetno že v drugi polovici januarja presegel magično mejo 1,50.

Tabela 2: Napovedi kažejo na nadaljnjo rast EUR proti USD (Vir: Danske Bank)

Naraščajoča inflacija
Agresivna monetarna politika ameriške centralne banke pa ne bo le oslabila valute, temveč tudi povečala inflacijske pritiske. Inflacija na letni ravni bo v ZDA v letu 2007 blizu 3 odstotkov (v 4 kvartalu na letni ravni 4,0%), kar je precej višje kot je cilj, ki ga zasleduje ameriška centralna banka. Kljub pričakovanim novim inflacijskim pritiskom v prvem delu leta 2008 pa je stanje v ZDA tako alarmantno, da bo ameriška centralna banka morala znižati ključno obrestno mero vse do treh odstotkov.

Slika 1: Nižanje obrestnega diferenciala slabi USD. Dolarska ključna obrestna mera bo kmalu nižja od evrske (ponovno po letu 2004).

Za posredovanje centralne banke morata biti izpolnjena dva najpomembnejša pogoja: nižja gospodarska rast in inflacija v okviru zastavljenih ciljev. Centralne banke bi morale po teoriji znižati obrestno mero, ko je brezposelnost previsoka in ko državi grozi deflacija. Ko pa gospodarstvu grozi pregrevanje, bi morale temeljno obrestno mero dvigniti, da bi umirile gospodarsko rast in preprečile, da bi inflacija presegla 2 odstotka.

Za razliko od ameriške pa evropska centralna banka še vedno zasleduje inflacijo kot primarni cilj. Letna stopnja inflacije v evro območju je v decembru leta 2007 znašala kar 3,1 odstotka in bo na letni ravni presegla dva odstotka.

Podobno, sodeč po napovedih, naj bi se gibala inflacija tudi v letu 2008. Glavni krivec, da stopnja inflacija ne bo ušla iz vajeti, bo še vedno globalizacija, predvsem povečana trgovinska menjava z azijskim delom sveta. Vzporedno s umiritvijo finančnih trgov v drugem delu leta 2008 se bo znižala tudi inflacija. To bo tudi čas, ko bo ECB prilagodila svojo monetarno politiko in začela s novim ciklom zniževanja obrestnih mer v izogib recesiji.

Zaključek:
Podobnega scenarija kot v drugem delu letu 2007 se lahko nadejamo tudi v prvem delu leta 2008. Visoka volatilnost borznih tečajev ter valut ob visokih cenah nafte in zlata, negotovnost na finančnih trgih ter visoka inflacija bodo še naprej glavne komponente finančne krize.

Možnost globalne recesije se je v zadnjem obdobju močno povečala, saj so se napovedi za gospodarsko rast v nekaterih držav (ZDA, EU, Japonska) občutno znižale. Vprašanje recesije je v veliki meri odvisna tudi od pravočasnega ukrepanja centralnih bank.

Slika 2: Sledi občutna upočasnitev gospodarske rasti. V drugem delu leta 2008 lahko pričakujemo postopno krepitev ameriškega gospodarstva, ter proces zniževanja obrestnih mer ECB (projekcija za leti 2008 in 2009: Commerzbank).

Agresivna politika FED bo najverjetneje v prvem delu leta 2008 s hitrim nižanjem obrestnih mer in s pomočjo finančnih injekcij rešila ZDA pred recesijo oziroma stagflacijo. V drugem delu leta 2008, ko bo ključna obrestna mera že blizu 3 odstokov lahko pričakujemo postopno okrevanje ameriškega kapitalskega trga.

Podoben scenarij okrevanja gospodarstva se bo v drugem delu leta 2008 odvijal tudi v Evropi. Nižja stopnja inflacije ob znižani gospodarski rasti bo poglaviten razlog za ponoven cikel nižanja ključne obrestne mere EU. To bi lahko bil prvi pozitiven signal za daljšo krepitev dolarja proti evru.

Pregled nekaterih naložb v letu 2007
Tabela 5, 6 in 7: Najbolj zadovoljni so bili lastniki, ki so špekulirali na rast zlata in nafte.

SREČNO 2008

2007-12-31T11:13:00.000+01:00

Živi danes, saj je včeraj preteklost, jutri prihodnost...naj bo ta čim bolj mavrična!

SREČNO NOVO LETO 2008.

ECB - reševalne akcije v decembru

2007-12-19T10:33:00.001+01:00

S pumpanjem denarja v sistem ECB znižuje kratkoročne OM po katerih si banke posojajo denar na medbančnem trgu in na ta način zagotavljajo ustrezno likvidnost v sistemu. Dogaja se, da so OM na kratek rok zelo nizke, saj je denarja v sistemu ogromno. Vendar s tem ECB ne bo rešila težav, saj zadolževanje na daljši rok ostaja in bo ostalo oteženo, saj so pribitki visoki, viri pa zelo omejeni...sledi

EURUSD

2007-12-09T21:36:00.000+01:00

Po mnenju analitikov valutni par EURUSD v obdobju naslednjega leta dni ne bo presegel magično mejo 1,50. Vrednost dolarja naj bi proti evru naraščala.

Vaši rezulatati glasovanja pa so pokazali, da pričakujete nadaljno depreciacijo dolarja proti evru z vrhuncem v prvem delu leta 2008, ko bo valutni par ponovno presegel mejo 1,50. Tudi sam sem podobnega mnenja, predvsem če bo FED res 11. decembra znižal obrestno mero za 0,50 odstotnih točk. (Rezultati glasovanja: 1.v decembru 2007: 20%; 2.v začetku leta 2008: 60%; 3.ne prej kot v letu dni: 5%; 4.nikoli: 30%; 5.drugo: 5%)

ECB vs FED

2007-12-09T21:15:00.000+01:00

Finančni sistemi v idelanih pogojih medsebojno soodvisno delujejo kot švicarska ura. Že nekaj časa pa temu ni tako. Na trgih ta trenutek prevladuje visoka volativnost in medsebojna nepovezanost.

Na eni strani bi lahko iz stanja borznih trgov in iz statističnih podatkov za ZDA, predvsem o gospodarski rasti in stanju trga dela, sklepali, da je globalno gospodarstvo zdravo. Korekcija borznega trga, ki se je zgodila v oktobru, zaradi številnih odpisov s strani finančnega sektorja, pa le popravek, ki je normalna reakcija na teh trgih.

Po drugi strani pa so razmere daleč od idealnih. Dejstva, kot so, naraščajoče medbančne obrestne mere, zaostreni kreditni in posojilni pogoji ob padajočih cenah nepremičnin ter visoka inflacija, so le nekatere posledice, ki pomenijo grožnjo svetovni rasti. Izgube iz naslova finančne krize pa še naraščajo.

Pesimistične ocene ocenjujo škodo, nastalo v tokratni finančni krizi, ki naj bi bila primerljiva s Japonsko krizo bančništva v letu 1990, na okoli 500 milijard $.

Od tu naprej vodita dve poti. Optimisti verjamejo, da bo politika centralnih bank, kratkoročno zagotovila dovolj likvidnosti v obtoku in s pomočjo padajočih obrestnih mer, omogočila stabilizacijo in nadaljnji razvoj gospodarstva. Pesimisti pa nasprotno ne verjamejo v serijo očiščevalnih akcij in napovedujejo svetovno recesijo globalnega gospodarstva.

ECB: skrb za inflacijo
Primarna naloga ECB v primerjavi z FED ni skrb za konjunkturo, ampak zgolj za ohranjanje vrednosti denarja. Novemberska inflacija - 3%, je bila na letni ravni najvišja v zadnjih šestih letih, kar je precej nad željeno 2 odstotno ravnijo, ki jo želi ECB. Visoka inflacija je bila torej poglavitni razlog, zakaj ECB na zadnjem zasedanju ni sledila nekaterim centralnim bankam (FED, BOE).

Po mnenju analitikov, ECB v prihodnosti ne bo preostalo drugega, kot da sledi zgledu ameriške centralne banke in začne zniževati obrestno mero. Trenutna visoka inflacija naj bi bila kratkoročne narave in v veliki meri posledica finančne krize oziroma visokih cen nafte in hrane.

Podobnosti neodločene monetarne politike ECB lahko najdemo tudi v letu 2001. Tudi takrat je ECB dolgo časa zviševala obrestno mero, potem pa je navkljub visoki inflaciji, zaradi tehnološke krize, začela proces nižanja obrestne mere.

Nižja ključna obrestna mera evro območja bi zagotovo ugodno vplivala na rast evropskega gospodarstva. Pocenila bi se posojila, kar bi povečalo potrošnjo gospodinjstev ter investicij podetij. Rezultat so višji dobički podjetij, kar povzroča ugodno klimo za širjenje in nove prevzeme evropskih podjetij. Hkrati bi se znižala tudi vrednost evra, kar bi posebej ugodno vplivalo na evropska podjetja, ki svoje izdelke prodajajo za ameriške dolarje.

FED: osnovni cilj visoka gospodarska rast
FED pa se za razliko od ECB ne skrbi naraščajoča inflacija. Glavno vprašanje, na katerega odgovor pričakujemo 11.decembra je, ali bo znižal ključno obrestno mero za 0,25 ali 0,50 odstotnih točk.

Znižanje ključne obrestne mere za 0,50 odstotonih točk bi lahko negativno vplivalo na trg. Trg bi lahko panično odreagiral v smislu, kaj FED skriva, saj statistično gledano ameriško gospodarstvo še vedno ostaja močno. Po drugi strani pa se je trg že nekoliko navadil na vsakokratno znižanje ključne obrestne mere ZDA. V tem smislu je FED postal, tako imenovani »suženj trga«. Lahko samo od daleč opazuje, kaj se dogaja z ameriškim gospodarstvom in niža obrestno mero v upanju na boljšo prihodnost.

Na trgu v tem trenutku prevladuje mnenje, da bo FED znižal obrestno mero le za 0,25 odstotnih točk. Na podlagi Futursov pa je moč ugotoviti, da v zadnjem času vse hitreje narašča možnost, da bo FED znižal ključno obrestno mero za 0,50 odstotnih točk.

Iskanje gospodarskega ravnotežja
Med najpomembnejšimi cilji ameriškega gospodarstva še vedno ostaja vprašanje, kdaj bo obrestna mera dovolj nizka, da bo povzročila pozitiven preobrat v gospodarski rasti in ugodno vplivala na izredno šibek dolar.

Nižanje obrestnih mer sicer praviloma zmanjšuje privlačnost valut, vendar ne vedno. Vsako gospodarsvo mora v določenem trenutku in v danih okoliščinah najti pravo gospodarsko ravnotežje.

Počasi, s pomočjo agresivne politike ameriške centralne banke, bo trg zagotovo absorbiral šoke, prisotne na kreditnih trgih. To bo povzročilo nov pritok svežega denarja na ameriške finančne trge, kar bo ugodno vplivalo na celotno ekonomijo in posledično pomagalo tudi dolarju.

Zadnje posledice finančne krize bi po mnenju analitikov lahko občutili še v drugi polovici leta 2008 oziroma v prvi polovici leta 2009, ko bo ključna obrestna mera ZDA že prcej pod štirimi odstotki in valutni par EURUSD blizu današnjih vrednosti.

Zaključek
Posledice finančne krize so vse bolj vidne. Visoka nenaklonjenost k tveganju, zaostreni kreditni in posojilni pogoji, nižja pričakovanja o gospodarski rasti, padajoča ameriška ključna obrestna mera, šibek dolar in še bi lahko naštevali.

Cena, ki jo plačuje Evropa v primerjavi z ZDA ostaja nizka. Visoka inflacija ob premočnemu evru bo v letu 2008 negativno vplivala na gospodarsko rast. Zaostreni posojilni in kreditni pogoji bodo ob ponovih izgubah - odpisih finančnega sektorja, povzročili prilagoditev monetarne politike ECB. Takrat ne bo več smiselno izbirati med zvišanjem oziroma znižanjem obrestne mere, temveč kolikšna je raven obrestne mere, ki bo pozitivno vplivala na rast evropskega gospodarstva.

Nasprotno pa FED, s svojo agresivno monetarno politiko, želi čim hitreje povišati gospodarsko rast in ustvariti lažno sliko o cvetočem gospodarskem imperiju, ki je nekoč res bilo.

V tem trenutku, v nasprotju s pričakovanji trga, 11. decembra pričakujem znižanje ameriške ključne obrestne mere za 0,50 odstotnih točk. To bo kratkoročno zaopet okrepilo finančne trge. Morebitno panično reakcijo trga, zaradi visokega znižanja obrestne mere, pa bo FED omejil s zanikanjem ponovnega znižanja obrestne mere v januarju 2008.

Napoved analitikov o gibanju Evropske obrestne mere

2007-12-04T08:11:00.000+01:00

Tako je mnenje analitikov o znižanju obrestne mere, v prvi tabeli za konec leta 2007, v drugi tabeli pa za konec leta 2008. V zadnji anketi so se enotno opredelili za nespremenjeno obrestno mero. Bomo lahko primerjali rezultate finančnih analitikov in našega vprašalnika.

Rezultati vašega glasovanja so pokazali, da pričakujete znižanje obrestne mere evro območja šele v letu 2008, se pravi podobno kot to pričakujejo tudi analitiki.

ECB - povečanje ali znižanje obrestne mere

2007-12-02T22:33:00.000+01:00

Naraščajoča inflacija, podražitev posojil, naraščajoči evro, nižja pričakovana gospodarska rast in čedalje večja zadolženost prebivalstva so dejstva, ki ne obetajo veliko dobrega. Na podlagi teh dejstev bi lahko sklepali, da se življenski standard v Sloveniji znižuje. Predvsem to drži za tisti del prebivalstva, ki je prekomerno zadolžen.

Osrednja tema finančih trgov ob koncu meseca novembra, je bil največji zgodovinski skok obrestnih mer. Eno mesečni euribor se trenutno giblje 80 odstotnih točk (4,80%) nad ključno obrestno mero EU (4%), libor vezan na ameriški dolar 70 odstotnih točk (5,20%) nad ključno obrestno mero ZDA (4,50%) ter libor vezan na funt celo 90 odstotnih točk (6,65%) nad ključno obrestno mero Velike Britanije (5,75%).

Zakaj so referenčne obrestne mere tako pomembene.
Euribor je medbančna obrestna mera, po kateri si prvovrstne banke med seboj posojajo denar v evrih za določeno ročnost. Na euribor pa je vezan tudi velik del posojil, saj se posojilodajalci s tem zavarujejo pred spremembo obrestnih mer in tveganje prenesejo na posojilojemalce.

Vir denarja, ki ga banke potrebujejo za svojo delovanje, je vse dražji in vse težje dosegljiv. Najvidnejše posledice tako zaostrenih razmer na finančnih in posojilnih trgih bodo v prihodnosti zagotovo dražja posojila. V prvi vrsti preko samega euriborja, pa tudi preko višjih pribitkov na osnovno obrestno mero. Pribitek namreč vsebuje premijo za tveganje navračila in je seveda višji ob slabši boniteti kreditojemalca oziroma ob zaostrenih razmerah na trgu.

Na dolgi rok bo to pomenilo manjšo potrošnjo gospodinjstev in manj investicij ter nižje dobičke podjetij. Posledica bo nižja gospodarska rast držav.

Kaj je povzročilo največji zgodovinski skok obrestnih mer.
Konec leta so finančni trgi že tradicionalno zaostreni, zaradi večjega povpraševanja po likvidnih sredstvih, ki so posledica prihajajočih praznikov. Tokrat pa so razmere še precej bolj zaostrene zaradi večjega strahu in zaradi zmanjšane želje bank po posojanju denarja.

Posledica tega je bil največji skok obrestnih mer do sedaj. Eno mesečni euribor je porasel za 60 bazičnih točk na raven 4,87%. Zadnjič smo bili priča tako visokim nivojem obrestnih mer v aprilu 2001, ko je bila ključna obrestna mera za 0,75 odstotnih točk višja (4,75%).

Podobenemu pomankanju likvidnosti smo bili priča že ob prehodu v leto 2000, zaradi tako imenovanega hrošča tisočletja.

Kaj lahko stori ECB.
V izogib pomankanju likvidnosti v obtoku, ob prihajajočih praznikih, je ECB preko dodatne tri mesečne avkcije ponudila dodatnih 50 milijard evrov.

Stanje na medbančem trgu pa se kljub temu ni izboljšalo. Vse kaže da so potrebe po likvidnosti na trgu velike večje kot je to ocenila ECB. Zadnje tri mesečne avkcije se je udeležilo kar 175 bank, ki so povpraševali po rekordnem znesku 132,4 milijard EUR.

Vse to, poleg obljube dodatne likvidnosti konec leta preko kratkoročnih avkcij s strani ECB, pa ni pomagalo znižati tako visokih obrestnih mer.

Centralne banke so torej uspešne pri intervenciji, ko v obtoku ni dovolj likvidnosti, saj lahko s pomočjo instrumentov različne ročnosti (operacija finega uravnavanja, eno mesečne in tro mesečne avkcije) zagotovijo dovolj denarja v obtoku. Tokrat pa gre za večji problem, kjer ECB ne more pomagati. Pogoji se vidno zaostrujejo in s tem tudi pribitki na kredite, zato so si banke zopet vse manj pripravljene posojati denar med seboj.

ZAKLJUČEK:
Najpomembnejši razlog tako visokih obrestnih mer je torej povečano povpraševanje po likvidnih sredstvih ob koncu tekočega leta, predvsem na podlagi novih rezervacij za bodoče odpise ter zaradi ponovno večje nenaklonjenosti tveganju. Tako je vse manj denarja v obtoku, predvsem zaradi strahu pred novimi izgubami iz naslova hipotekarne krize.

Pomembno vlogo pri reševanju posledic finančne krize pa je v rokah centralnih bank. V zgornjem tekstu smo ugotovili, da z finančnimi injekcijami tokrat vseh posledic ne bo moč odpraviti.

Vse hitreje narašča število zagovornikov, ki zahtevajo prilagoditev monetarne politike ECB. Torej pozivajo ECB k znižanju obrestne mere. Na svoji strani imajo poleg zgoraj omenjenih posledic hipotekarne krize tudi vse nižjo gospodarsko rast in vse močnejši evro, ki že vidno duši konkurenčnost evro območja.

Ali bo ECB dejansko znižala obrestno mero ali bo še vedno sledila svojemu primarnemu cilju – znižati inflacijo, ki je tokrat ušla iz vajeti, bomo kmalu lahko priča. Na trgu še vedno velja prepričanje, da bo obrestna mera evro območja tudi tokrat ostala nespremenjana.

DOLAR - grdi raček ameriškega gospodarstva

2007-11-12T20:31:00.000+01:00

Ameriška zgodba o grdem račku v glavni vlogi pa ameriški dolar se še vedno nadaljuje. Vse kaže, da ameriški dolar še ni dosegel najnižjih vrednosti. Vse več analitikov pričakuje, da bo evro še letos presegel psihološko mejo 1,5 dolarja za evro. Vse bolj je očitno, da je primarni cilj ZDA visoka gospodarska rast in ne inflacija oziroma močan dolar. Razloge lahko iščemo tudi v prihajajočih volitvah.

Za lažje predvidevanje, kam se bo ameriško gospodarstvo in z njim povezani dolar gibal v prihodnosti, si poglejmo nekaj razlogov za rast oziroma padec ameriškega dolarja.

- NEGATIVNO

1. Globalna ekonomija raste še vedno nad povprečjem:
Svetovna gospodarska rast (po podatkih IMF) bo v letu 2007 znašala 5,2 odstotka. Tako visoka rast je posledica močne rasti nastajajočih trgov, predvsem Kitajske (preko 11% rast) in Indije, ki se vse bolj uveljavljata kot "motorja svetovne rasti". Upočasnitvi svetovne gospodarske rasti na 4,8 odstokov, ki bo posledica trenutne finančne krize, bomo priča šele v letu 2008.

2. Ameriški nepremičninski trg ostaja glavni krivec za razpad ameriškega gospodarstva
Izvor finančne krize, ki bo znižala svetovno gospodarsko rast najdemo na ameriškem hipotekarnem trgu. Kriza je povzorčila splošno nezaupanje finančnih trgov, ki ob številnih kazalcih kot so gradnja novih hiš (na 14 letnem dnu), prodaja obstoječih hiš (primerljivo s vrednostmi iz leta 1999), prodaja novih hiš (četrtino nižja kot v 2006) nakazuje da še zadaleč ni končana. Kreditni pogoji so še vedno vidno zaostreni. V višjih kreditnih pribitkih na medbančnem trgu ter v še vedno naraščajočem številu neprodanih nepremičnin.

3. Agresivna monetarna politika FED – padajoča ameriška ključna obrestna mera
Kot že omenjeno bo posledice avgustovske hipotekarne krize moč čutiti tudi v zadnji četrtini leta 2007 in prav verjetno tudi v prvi četrtini leta 2008. To potrjujejo tudi številni evropski in ameriški indeksi, katerim vrednosti se še vedno znižujejo. Posledica krize je že vidna - agresivna monetarna politika FED, ki s hitrim zniževanjem obrestne mere in s čedalje večjim obsegom denarne mase v obtoku poizkuša blažiti šoke nastale zaradi omenjene krize. Taka politika FED deluje kot »obliž na rano iz katere krvavi« ameriško gospodarstvo. Najbolj opazna negativna stranska produkta pa sta izredno nizek - šibek dolar ter povišana inflacija.

Zadnja denarna injekcija ter znižanje obrestne mere za 0,25 odstotnih točk (4,50%) ob koncu meseca oktobra s strani FED je samo še potrdilo da je FED šele na začetku svoje politike zniževanja obrestne mere in da finančna kriza še ni končana. Na trgu narašča verjetnost da bo ameriška obrestna mera kmalu izenačena s evropsko na 4 odstotkih. Po mnenju analitikov bi se to lahko zgodilo že v marcu leta 2008.

Ključna obrestna mera je domena centralnih bank v boju z inflacijo. Ob znižanju obrestne mere se znižujejo stroški kreditov – kar povečuje potrošnjo gospodinjstev, ki v ZDA predstavljajo večinski delež BDP-ja (70%). Zaradi nižje obrestne mere se povečujejo tudi investicije podjetij, kar povečuje dobičke podjetij in krepi borzni trg (obveznice prinašajo vse nižje donose). Nizka obrestna mera na koncu preko šibke valute povečuje konkurenčnost gospodarstva in preko izvoza povečuje gospodarsko rast.

4. Naraščajoča Inflacija
Kot že omenjeno pa povzročata padajoča obrestna mera in prilivi denarja v sistem ob naraščajočih cenah energije – nafte (+40% od junija 2007), hrane (+5% letno) ter pijače vedno močnejše inflacijske pritiske. Statistično gledano sicer ameriška inflacija, ki jo objavlja ministrstvo za delo, še ni problem in ostaja nizka (osnovna inflacija 1,8 %). Ne moremo pa prezreti dejstva da inflacija v zadnjem času hitro narašča (neuradno naj bi bila inflacija višja od 5 odstotkov), predvsem zaradi šibkega dolarja in visokih cen nafte. Omenjeno draži uvoz, kar povečuje stroške končnega izdelka ter tako znižuje dobičke podjetij.

5. Ogromen deficit na trgovinski bilanci
Ob težavah finančnega sektorja pa se ta trenutek zdi ogromen deficit na trgovinski bilanci ZDA manj pomemben. Le-ta je v letu 2006 znašal rekordnih 838 milijard dolarjev. V letu 2007 naj ne bi prišlo do večjih odstopanj v primerjavi s letom 2006. Pozitivne učinke močnejšega izvoza zaradi šibkega dolarja naj bi v letu 2007 popolnoma izničile visoke cene nafte. Posebno visok primanjkljaj ZDA še vedno beležijo v trgovanju s Kitajsko, Japonsko in Nemčijo, ki so tri od šestih najpomembnejših trgovinskih partneric ZDA. V prvih sedmih mesecih leta 2007 se je izvoz blaga in storitev vrednostno povečal za 12 odstotkov, medtem ko je šibka rast uvoza (5%) predvsem odraz upočanjene domače gospodarske rasti.

6. Borzni trgi (pre)visoko vrednoteni kljub visoki nenaklonjenosti k tveganju
Kljub vse splošni krizi, visokah cenah nafte in manjši gospodarski rasti, nismo še videli daljše korekcije na borznem trgu. Šele v zadnjih dneh smo bili ob objavi poslovnih rezultatov podjetij – predvsem bank, priča večjim padcem na borzi. V poplavi slabih novic predvsem bančnega sektorja pa borzni indeksi ostajajo dokaj »stabilni«. Povečuje se predvsem volatilnost delniških tečajev, ki jo je moč spremljati tudi s tako imenovano mero strahu na borznih trgov (VIX), ki je daleč od vrednosti 12, okoli katere naj bi se gibal indeks v ugodnih razmerah trga.

Slika 1: Ameriški borzni indeksi so v drugi polovici septembra še vedno podirali zgodovinske vrhove.

Vir: Reuters

Slika 2: VIX se ponovno počasi približuje vrednostim nad 45, ki jih je dosegal ob razprodajah v poletnih mesecih leta 2002

V prihodnosti na podlagi vse slabših statističnih podatkov za ameriško gospodarstvo pričakujemo nadaljno padanje predvsem ameriških borznih indeksov, ki pa bodo omejeni zaradi dobrih rezultatov izvoznega sektorja v naslednjih dnevih.

7. Diverzifikacija deviznih rezerv Kitajske in Japonske
Dodaten pritisk na dolar pa je sprožilo razmišljanje Kitajske o deverzifikaciji svojih deviznih rezerv v bolj stabilne in perspektivnejše valute. Ob koncu oktobra so namreč kitajske devizne rezerve dosegle 1.430 milijard ameriških dolarjev, kar je dvakrat več kot pred dvema letoma in več kot petina vseh svetovnih rezerv. Omenjena akcija diverzifikacije s strani Kitajske oziroma Japonske bi verjetno pomenila novo razprodajo ameriškega dolarja.

- POZITIVNO

1. Ameriška gospodarska rast še vedno močna kljub padajočemu potrošniškemu zaupanju
Da finančna kriza ni tako velika pa bi lahko sklepali iz gospodarske rasti ZDA. Ta je v tretjem četrtletju rasla nad pričakovanji – 3,9 odstotka na letni ravni. Največ je k njeni rasti pripomogla povečna osebna potrošnja (+3%), povečan izovz (+16,2%) ter povečane tuje investicije podjetij (+7,9%).

Posledice hipotekarne krize naj bi se namreč v statističnih podatkih občutneje odrazile šele v tekočem - četrtem četrtletju. Napovedi za rast ameriškega gopodarstva v zadnjem obdobju leta se gibljejo okrog dveh odstotkov.

Da bo gospodarska rast v naslednjem četrletju res nižja je moč razbrati tudi iz potrošniškega zaupanja, ki zaradi naraščajočih cen, predvsem energije in hrane, še vedno pada (slika 4). Potrošniška poraba je namreč glavni motor ameriške gospodarske rasti.

Slika 3: Močna rast izvoza bo še naprej povečevala gospodarsko rast ZDA; vir: http://www.bea.gov/

Slika 4: Potrošniško zaupanje (na dvoletnem dnu) in pesimistična pričakovanja, kljub padajoči obrestni meri, na račun visokih cen nafte še vedno pada.

2. Q3 – dobički podjetji v ZDA še vedno dobri
Podobno kot velja za gospodarsko rast velja tudi za poslovanje podjetij v ZDA. Kljub finančni krizi dosegajo visoke dobičke. To so predvsem podjetja iz tehnološke, avtomobilistične, kemične ter industrijske panoge. Najbolše poslovne rezultate v prihodnosti lahko pričakujemo predvsem od izvozno usmerjenih podjetij oziroma od podjetij, ki imajo neposredne koristi od visokih cen surovin in nafte. Najslabše pa se bo kot do sedaj odrezal finančni sektor, predvsem banke.

3. Dolgoročna podcenjenost dolarja
Če predpostavljamo, da je gibanje dolarja ciklično in da je le-ta že dovolj izgubil v primerjavi z najmočnejšimi valutami, bi lahko bilo leto 2008 ugodno za ameriški dolar. Pozitivno bi lahko na vrednost dolarja vplivala tudi nižja gospodarska rast EU, selitev kapitala - denarja iz azijskih borz ter predvsem močnejša ter stabilnejša gospodarska rast ZDA. Kot sem že zgoraj omenil je FED poznan po svojih agresivnih akcijah, ko s hitrimi znižanji obrestnih mer želi praktično »čez noč« rešiti finančne šoke. Konec leta 2008 bomo tako lahko vnovič priča, ob predpostavki zvišane inflacije, novemu začeteku cikla dviganja obrestne mere ZDA.

Tabela 1: Podobno kot japonski jen in švicarski frank danes ameriški dolar zaradi močne depreciacije v zadnjih dveh letih velja za podcenjeno valuto.

4. Gospodarska rast v EU se zmanjšuje
Podporo za daljšo rast pa bo ameriški dolar verjetno iskal tudi v nižji gospodarski rasti EU. Podobno kot velja za ZDA bo tudi rast evropskega gospodarstva v prihodnje nižja. To potrjujejo praktično vsi glavni evropski indeksi zaupanja (ZEW, IFO, PMI), ki v zadnjem času padajo. Glavne razloge za nižjo rast evropskega gospodarstva lahko iščemo v splošni finančni svetovni krizi, v (pre)močnem evru ter v visokih cenah nafte ter hrane. Pričakovanja s strani analitikov glede gospodarske rasti EU v letu 2008 se gibljejo okoli 2 odstotkov.

Slika 5: Padajoča IFO in ZEW indeksa

5. Posredovanje centralih bank:
Ameriška valuta – dolar praktično izgublja na vrednosti že od leta 2001, ko je bilo za 1 evro potrebno odšteti manj kot 1 ameriški dolar. Evro se je v šestih letih proti dolarju okrepil za ogromnih 75 odstotkov. Nadaljna depreciacija ameriške valute bi dolgoročno lahko povzročila neizravnanost v globalni trgovini. Za enkrat analitiki še ne vidijo nevarnosti ter utemeljujejo padec dolarja kot normalen ciklični pojav vsake valute. Zanimo pa je dejstvo, da je v letu 2007 ameriški dolar proti kanadskemu dolarju izgubil že več kot 20 odstotkov (obe valuti G7), kar naj bi pomenilo signal za posredovanje centralne banke Kanade, da zniža obrestno mero.

- ZAKLJUČEK:
Na trgu ta trenutek lahko najdemo premalo pozitivnih novic, ki bi lahko nakazovali na prebujenje ameriškega dolarja vzporedno s ameriškim gospodarstvom. Trenutna »pesimistična naravnanost« glede ameriškega dolarja je posledica politike FED-a, ki ga za enkrat še ne skrbi izguba kupne moči denarja. Le-ta lahko pripelje tudi do večjih globalnih prestresov na valutnih trgih, kjer bodo morale posredovati centralne banke.

Tako šibek dolar povzroča nižji življenski standard prebivalcev dolarskih območij ter ustvarja neugodno klimo za prevzeme in združitve ameriških podjetij in hkrati zaostruje poslovanje uvoznih podjetij.

Kljub vsemu pa je precej negativnih podatkov ameriškega gospodarstva že vkalkulirana v današnji tečaj dolarja, zato tudi sam v prihodnosti ob prvih znakih stabilnejše rasti ameriškega gospodarstva pričakujem ponovno rast dolarja proti ostalim valutam. Do takrat pa je kratkoročno možno vse, najbolj verjetno pa bomo priča nadaljnji depreciaciji dolarja proti evru vse do razmerja 1,50.

ECB

2007-11-01T11:37:00.000+01:00

ECB posega na denarni trg preko:

1. tedenske operacije glavnega refinanciranja (OGR) z ročnostjo en teden, na kateri banke licitirajo obrestno mero nad ključnoo obrestno mero EU. Te operacije predstavljajo poglaviten instrument uravnavanja likvidnosti in krmiljenja obrestnih mer v Evrosistemu.

2. mesečna (ob koncu meseca) operacija dolgoročnega refinanciranja (ODR) z ročnostjo 3 mesece. Pri tej operaciji se ne določi izklicne obrestne mere, saj ECB ne želi vplivati na morebitno oblikovanje pričakovanj glede gibanja ključne obrestne mere.

3. eno dnevne operacije finega uravnavanaja (OFU) z ročnostjo en dan, s katero praviloma na zadnji dan obvezne rezerve doda oziroma odvzame likvidnost.

ŠIBEK DOLAR REŠUJE ZDA PRED RECESIJO

2007-10-15T17:04:00.000+01:00

Ameriški dolar je v oktobru zabeležil zgodovinsko najnižjo vrednost. Za en evro je bilo potrebno odšteti več kot 1,43 evra. Vzroke zgodovinsko nizkemu dolarju je bilo moč iskati v finančni krizi, ki je junija pretresla trg hipotekarnih obveznic, ki je kasneje v likvidnostne težave pognala marsikatero hipotekarno in investicijsko podjetje, banko itd. Že tako nizka gospodarska rast ZDA je poleg finančne krize pomenila grožnjo gospodarske recesije.

Nižja obrestna mera ne pomeni nujno višje inflacije
Posledica dogajanja je bilo znižanje obrestne mere za pol odstotka. S tem je Fed želel pospešiti gospodarstvo in okrepiti potrošnjo. Rezultat je povečana količina denarja v obtoku, ki ob trendu nižanja obrestne mere ter ob naraščajočih cenah nafte povzroča nove inflacijske pritiske.

Kljub temu pa se inflacija v ZDA ne povečuje. Gospodinjstva namreč zaradi hipotekarne krize, nižje gospodarske rasti in povečanih stopenj nezaposlenosti nimajo dovolj denarja, da bi lahko občutneje povečala potrošnjo in na ta način povpraševanje.

Stranski učinek nižanja obrestnih mer in finančne krize v ZDA pa je zagotovo tudi šibek dolar. Prav dolar je po mojem mnenju ključni faktor, ki zadržuje ZDA pred vstopom v recesijo. Šibka valuta namreč povečuje konkurenčnost ameriškega gospodarstva (predvsem v primerjavi z Evropo, manj z Kitajsko), kar povečuje izvoz in posledično znižuje zunanjetrgovinski primankljaj.

Da bo stanje še nekaj časa podobno, lahko razberemo iz številnih napovedi, ki predvidevajo padec ameriške obrestne mere vse do 4 odstotkov v letu 2008 in številne napovedi o nadaljevanju trenda padanja ameriškega dolarja vse do ravni 1,45.

(Graf 1: EU, ZDA - inflacija se bo postopoma zniževala, rast domače potrošnje bo v ZDA 2008 začela postopoma naraščati.

Vir: Lastna izdelava; podatki: internetne strani ECB, projekcija: Commerzbank Research.)

Inflacija v EU v 2008 lahko pozitivno preseneti
Če je za ZDA trenutno najpomembnejši strah pred recesijo, pa lahko za EU še vedno trdimo, da je inflacija tista, ki kroji monetarno politiko. Vendar so mi najbližje tiste napovedi, ki previdevajo celo padec inflacije v letu 2008. Glavni "krivec" za nizko inflacijo naj bi bila globalizacija, ki omogoča uvoz cenejših izdelkov - predvsem iz Kitajske in ZDA.

Globalizacija - poleg nizke domače potrošnje (graf 1) - ni edini razlog, ki govori v prid nizki inflaciji. K znižanju le-te bodo kljub uspešnemu poslovanju proizvodnega sektorja pripomogle tudi počasi naraščajoče plače. Zaradi finančne krize in velike konkurenčnosti na trgu delovne sile sindikati trenutno nimajo dovolj moči, da bi okrepili rast plač.

Graf 2: EU - inflacija blizu 2%; inflacija trenutno raste na osnovi rasti cen energije in hrane.

Vir: Lastna izdelava; podatki: internetne strani eurostat, projekcija: Commerzbank Research.

Rast cen hrane in energije, ki povečuje inflacijo v razvijajočih se državah (Kitajska, Brazilija), statistično gledano EU ne bo prizadela v tolikšni meri (graf 2). Prav nizka inflacija ob vse nižji gospodarski rasti pa bo po mojem mnenju glavni razlog za znižanje ključne obrestne mere EU v letu 2008.

Da bo rast evropskega gospodarstva v prihodnje zagotovo nižja, pričajo praktično vsi glavni evropski indeksi zaupanja (ZEW, IFO, PMI itd.), ki so vsi precej nižje kot v prvi polovici leta 2007. Glavne razloge za slabše kazalce lahko poleg splošne finančne svetovne krize iščemo predvsem v visokih cenah nafte ter v močni apreciaciji evra. Po mnenju analitikov naj bi se v letu 2008 svetovna gospodarsko rast znižala za približno pol odstotka.

Finančna kriza - nov udarec za že tako šibek dolar
Izvor finančne krize v ZDA je potrebno iskati v letih od 2000 naprej, ko so centralne banke po svetu par let zapored nižale obrestne mere. Motivacija za takratno nižanje je bila ponovna oživitev borznih trgov, posledica pa izredno nizka cena denarja.

Takratni lahko dostopen in poceni vir denarja je povzročil visoko zadolženost predvsem gospodinjstev, kar je poganjalo cene nepremičnin navzgor. Pričakovan padec cen nepremičnin in višanje obrestnih mer, ki se je začelo sredi leta 2003, sta pripeljala do največje krize nepremičninskega trga v ZDA.

Kriza na sekundarnem - hipotekarnem nepremičninskem trgu v ZDA se je kmalu preselila tudi v Evropo. Povzročila je splošno nezaupanje finančnih trgov, banke si naenkrat zaradi negotovosti niso bile več pripravljene posojati niti med sabo. Nezadostna likvidnost je tako pognala ceno denarja v višave. Evro obrestna mera čez noč (EONIA) se je začasno povzpela na 4,60%. Do kratkoročne rasti obrestnih mer je prišlo tudi na drugih denarnih trgih (GBP, CHF itd.). Sledila je reševalna akcija ECB. Za zagotavljanje "normalne" likvidnosti je preko vzvoda finega uravnavanja ponudila potrebno količino denarja po znani nizki ceni (4%), kar je povzročilo, da so bile kratkoročne obrestne mere izredno nizke (nekaj nad 3%).

Medbančni trg trenutno - tudi s pomočjo dveh izrednih trimesečnih intervencij ECB (preko 100 milijard EUR) - deluje, kot da krize ne bi bilo. Ob dodatnem zagotovilu ECB, da bo kratkoročne obrestne mere poiskušala približati 4 odstokom, se za prihodnost teh trgov ni potrebno bati. Manjša dnevna odstopanja v obliki višjih obrestnih mer pa niso izključena.

Graf 3: Pričakovano gibanje 3 mesečnega Euribor-ja; padajoči trend lahko pomeni prve znake za nižanje obrestne mere.

Vir: Lastna izdelava; podatki: Reuters.

Vse po starem - dolar kratkoročno lahko še izgublja
Ob predpostavki stabilnosti finančnih trgov v prihodnosti sam ne pričakujem večjih nihanj pri valutnem paru EUR/USD. Morebitno ponovno znižanje ameriške obrestne mere bo kratkoročno dodatno znižalo vrednost dolarja, ki pa bo omejeno zaradi vse bolj vzpodbudnih podatkov o ameriškem gospodarstvu oziroma zaradi vse večjih pritiskov držav EU glede premočnega evra.

Menim, da lahko daljšo in večjo apreciacijo dolarja (vse do razmerja 1,35) pričakujemo šele v letu 2008, ob prvih znakih konca nepremičninske krize v ZDA; torej takrat, ko bo ameriška obrestna mera že blizu 4 odstotkov in ko bo gospodarska rast ponovno začela hitreje naraščati.

Posledice tokratne krize bodo v največji meri občutila gospodinjstva. Počasi naraščajoče plače ne bodo mogle slediti hitrosti naraščanja cen energije, hrane in pijače. Rezultat bo zmanjšana kupna moč prebivalstva, kar bo povzročilo slabšo kvaliteto življenja.

EUR/USD: potop ali prebujenje USD

2007-07-30T17:01:00.000+01:00

Po zadnjih napovedih bo letos gospodarska rast v evro območju prvič po letu 2001 višja od rasti v ZDA. Ta je in bo temeljila na naraščajočem domačem povpraševanju, na povišani potrošnji gospodinjstev ter na zgodovinsko visokih dobičkih in vlaganjih privatnega sektorja.

Posledično smo priča tudi zgodovinsko visokemu tečaju evra (1,3834 USD), le-ta je proti dolarju letos narasel že za 5 odstotkov. Najpomembnejše pa je, da evro kljub nekaterim vzpodbudnim objavljenim podatkom o ameriškem gospodarstvu to zgodovinsko visoko raven valutnega razmerja brez težav ohranja in jo celo povečuje. Posledica bi lahko bila daljša depreciacija dolarja.

Razloge za padec dolarja proti evru v letošnjem letu je moč najti v slabem stanju nepremičninskega trga, ki posledično vpliva tudi na zmanjšano porabo gospodinjstev in v nespremenjeni visoki obrestni meri, ki v danih razmerah že zavira ameriško gospodarsko rast. Trenutna depreciacija dolarja je posledica krize na področju drugorazrednih hipotekarnih kreditov.

Sam sem mnenja, da je dolar proti evru podcenjen in ne bo doživel daljše depreciacije. Nasprotno bo ob prvi manjši krizi evropskega gospodarstva (zaradi naraščajoče obrestne mere in premočnega evra) pokazal svojo moč. Razloge za tako razmišljanje podajam v spodnjem tekstu.

Razlogi za ponovno rast dolarja v prihodnosti

1. Evro že močno precenjen
Po mnenju mnogih analitikov je rast evra prehitra in premočna. Glede na ameriški dolar naj bi bil močno precenjen. Argumente je moč najti s pomočjo fundamentalnih dejavnikov. Glede na pariteto kupne moči in razmerje produktivnosti naj bi bil precenjen za približno 15 odstotkov. "Pravična cena" naj bi se torej gibala blizu nivoja 1,20 dolarja za evro.

2. Večja apreciacija evra bi sprožila posredovanje ECB
Temeljna in poglavitna cilja Evropske centralne banke sta zagotavljanje in vzdrževanje stabilnosti cen. Prevelika volatilnost oziroma nihanje evra proti najpomembnejšim valutam niso zaželena. Večja apreciacija evra bi zagotovo ponovno povzročila prilagoditev politike ECB - manj dvigov obrestne mere), saj močan evro povzroča nemalo težav pri konkurenčnosti evropskim izvoznikom in posledično zavira gospodarsko rast.

3. Boljši izgledi ameriškega gospodarstva v prihodnosti
V zadnjem obdobju se zaradi šibkega dolarja povečuje konkurenčnost ameriških podjetij, kar na eni strani zmanjšuje plačilno bilančni primankljaj, na drugi strani pa tudi ugodno vpliva na povečano gospodarsko rast. Potrebno se je tudi zavedati, da je bilo ameriško gospodarstvo v določenem trenutku celo zelo blizu recesije, na drugi strani pa se je EU soočala s zavidljivo rastjo. Nove, bolj optimistične napovedi za ameriško gospodarstvo v letu 2008 pa že postopoma nakazujejo na ponovno prebujanje ameriške velesile, kar bo zagotovo vrnilo tudi zaupanje v dolar in v njegovo rast.

4. Rezerve centralnih bank
Večjo apreciacijo evra bi v prihodnosti lahko povzročile tudi države z največjimi deviznimi rezervami, kot sta denimo Japonska in Kitajska. Omenjeni državi imata večino svojih rezerv nominiranih v dolarjih. Možnosti, da bi države svoje rezerve iz dolarsko nominiranih spremenili v evrske, so po mojem mnenju zelo majhne, saj je evro že ta trenutek precenjen, ameriški dolar pa v primerjavi z njim zelo šibek.

Indikatorji gibanja gospodarskega razvoja (ISM, IFO, ZEW)

Smer gospodarskih gibanj in s tem tudi usmeritev gibanja valutnega para EUR/USD je moč nakazati tudi s pomočjo indikatorjev razpoloženja. Najpomembnejša indikatorja o stanju domačega gospodarstva sta indeks ameriške proizvodnje aktivnosti (ISM) in indeks zaupanja v nemško oziroma evropsko gospodarstvo (IFO).

Indeks instituta ISM spada med najboljše indikatorje o stanju domačega gospodarstva zaradi velike povezanosti s dejansko gospodarsko rastjo države. V zadnjih mesecih smo bili priča njegovi ponovni večji rasti, kar bi posledično moralo rezultirati tudi v hitrejši rasti ameriškega gospodarstva. Vendar na trgu ta trenutek velja prepričanje, da bo vpliv naraščajočega indeksa le minimalen. Razloge je moč najti v restriktivni monetarni politiki FED, v številnih težavah nepremičninskega sektorja ter v padajoči zaposlenosti v proizvodnjem sektorju.

Podobno v Evropi velja za indeks zaupanja v nemško gospodarstvo - IFO. Skupaj z indeksom ZEW veljata za dober približek gospodarske razvitosti posamezne države. Njegova vrednost je že nekaj časa podobno kot evro na zgodovinsko najvišjem nivoju. Rast indeksa se nadaljuje že tri četrtletja zapored, kar se odraža v visokem zaupanju potrošnikov v domače gospodarstvo. Tako dobra podjetniška klima je v največji meri posledica zgodovinsko visokih dobičkov, številnih prevzemov in združevanj evropskih podjetij ter nenazadnje tudi močne gospodarske rasti. Podobno gibanje naj bi se nadaljevalo tudi v prihodnje.

Podobno pa ne moremo trditi ob analizi indeksa ZEW. Slednji meri pričakovanja nemških (lokomotiva evropskega gospodarstva) institucionalnih investitorjev in analitikov o prihodnji gospodarski rasti. Indeks je po daljši rasti v zadnjem mesecu doživel korekcijo. V juliju (10,4) je indeks padel za 9,9 točk v primerjavi s junijem, kar je precej pod zgodovinskim povprečjem (32,8). Analitiki namreč v začetku leta 2008 že pričakujejo ohlajanje evropskega gospodarstva, predvsem nepremičninskega sektorja in potrošnje, na krilih naraščajočih cen nafte in visokih obrestnih mer.

Zaključek - evro v letu 2007 do nivojev 1,40; v letu 2008 zopet na ravneh 1,30

Evro podobno kot evropska gospodarska aktivnost ostaja močan; delno zaradi težav ameriške velesile (visok proračunski primanjkljaj, nespremenjena obrestna mera, kriza nepremičninskega sektorja), delno pa zaradi naraščajočih obrestnih mer in izredno uspešnega poslovanja evropskih podjetij.

Med glavne gospodarske dejavnike tveganja evroobmočja v prihodnosti lahko štejemo poleg naraščajočih obrestnih mer prav vse močnejši evro, ki lahko občutneje zmanjša izvozno aktivnost ter posledično upočasni gospodarsko rast. Ob naraščajočih cenah nafte pa tudi novi inflacijski pritiski niso izključujoči.

Tabela 1: Prikaz gibanja valutnega para EUR/USD v preteklosti in napovedi gibanj v prihodnosti. (pozitivno – naraščanje USD; negativno - naraščanje evra); Vir: Lastna izdelava; podatki: Reuters, napovedi 2007 in 2008 s strani Commerzbank, UBS Bank Zurich

Katero vrednost bo dejansko doseglo valutno razmerje EUR/USD, je praktično nemogoče napovedati. Gibanje je odvisno od številnih dejavnikov. Ta trenutek je tudi težko napovedati, ali je upočasnitev na nepremičninskem ameriškem trgu že dosegla dno.

Po mnenju mnogih analitikov je evro že sedaj močno precenjen, vendar sam menim, da bo do večje apreciacije dolarja prišlo šele ob koncu leta 2007 ali v začetku leta 2008, kmalu zatem ko bo FED znižal obrestno mero (za 25 bp na 5,00%). Do takrat pa testiranje psihološke meje na ravni 1,40 dolarja za evro ni izključeno.

OBRESTNA MERA - lokomotiva valutnih trgov

2007-07-02T19:23:00.000+01:00

V zadnjem času so obrestni diferenciali glavno gonilo gibanj na deviznih trgih. Kot po pravilu ob rasti borznih trgov naraščajo tudi valute z visokimi ključnimi obrestnimi merami.

Med valute, kjer so poleg visokih obrestnih mer prisotna tudi pričakovanja po njihovi rasti, spadajo avstralski dolar (6,25%), angleški funt (5,50%) ter nenazadnje tudi novozelandski dolar (8,00%). Vse naštete valute so v letošnjem letu proti domala vsem najmočnejšim valutam pridobile, še posebej proti ameriškemu dolarju, japonskemu jenu ter švicarskemu franku. Slednji valuti sta v letošnjem letu zaradi visoke naklonjenosti investitorjev k tveganju največ izgubili. Jen je proti evru pri vrednosti 166,11 jenov za evro dosegel novo zgodovinsko dno.

Zaradi velikega pomena obrestnih mer za gibanje deviznih tečajev bom v tokratnem tekstu poiskušal na najbolj enostaven način prikazati pričakovano prihodnje gibanje obrestnih mer dveh najmočnejših gospodarskih velesil (ZDA in EU).

ZDA - recesija ali ponoven zagon?

Ameriško gospodarstvo se že nekaj časa sooča s številnimi težavami (visok proračunski primankljaj, težave v nepremičninskem sektorju, padajoči dolar, itd.), kar pa centralne banke ZDA (Fed) še vedno ni odvrnilo od njenega primarnega cilja. Ta kljub nižjim napovedim gospodarske rasti v letu 2007 (1,8%) in 2008 (2,3%) ostaja nizka inflacija. Fed želi znižati inflacijo vse do stopnje, ki naj bi se gibala med 1,5 in dvema odstotkoma.

ZDA so se od sredine leta 2004 soočale s naraščajočo inflacijo. Najvišjo raven je dosegla v prvem delu leta 2006, ko je bila praktično ves čas nad 3,5 odstotki. S številnimi dvigi obrestnih mer vse do ravni 5,25 odstotka je v drugi polovici leta 2006 Fedu uspelo inflacijo umiriti in jo skoraj prepoloviti.

V zadnjih nekaj mesecih pa se je inflacija začela postopoma ponovno poviševati. Posledice lahko iščemo v višjih cenah hrane ter v rastočih cenah nafte. To je ponovno utišalo govorice o znižanju ključne obrestne mere v ZDA do konca leta 2007.

Nasprotno - obudila so se celo ugibanja o ponovnem dvigu. Razloge za vnovičen dvig obrestne mere bi bilo možno pripisati vse dražjemu uvozu, visokim gospodarskim rastem izven ZDA (EU, Kitajska...) ter naraščajočim cenam surovin.

Denarne oblasti ZDA so trenutno v zelo občutljivi situaciji. Po eni strani želijo še dodatno znižati trenutno stopnjo inflacije - po drugi strani pa lahko višanje obrestnih mer prinese še nižjo gospodarsko rast. Že tako nizkim napovedim gospodarske rasti (med 1,8 in 2,3%) za leto 2007 bi lahko sledila recesija.

Po letu 1987 je ameriško gospodarstvo le trikrat raslo s stopnjo rasti pod dvema odstotkoma letno: dvakrat v obdobju recesije v letu 1990/1991 ter v letu 2001. Tretja in hkrati najbolj primerljiva s sedanjo je verjetno situacija iz leta 1995, ko je močni gospodarski rasti v letu 1994 (4%) sledilo leto ohlajanja (2%). To leto je bilo izjemno tudi zaradi dejstva, da stopnji rasti, nižji od dveh odstotkov, prvič po 50 letih ni sledila recesija.

Ponoven dvig ameriške obrestne mere bi torej v tem trenutku bil nepričakovan. Dokaj visoka obrestna mera že sedaj zavira gospodarsko rast, inflacija pa je tudi razmeroma nizka in kontrolirana.

Po nekoliko boljših objavljenih ameriških podatkih v zadnjih dveh mesecih pa na trgu obstaja skoraj vsesplošni konsenz, da se ključna obrestna mera do konca leta tudi ne bo zniževala - kar pomeni, da bo vsaj v letu 2007 ob danih pričakovanjih ostala na trenutnih nivojih.

EU - sledi nadaljevanje visoke gospodarske rasti ali ohlajanje?

V nasprotju z ZDA se EU trenutno sooča s visoko gospodarsko rastjo in nizko inflacijo. Manjšo skrb povzroča le trenutno nezanimiv in nedinamičen evropski obvezniški trg. Razloge lahko iščemo v visoki naklonjenosti investitorjev k tveganju, v visokih donosih delniških trgov, v naraščajočih obrestnih merah evropske centralne banke (ECB), nizkih stopnjah inflacije ter v negativnem vplivu obvezniškega trga ZDA.

Kljub ugodni evropski makroekonomski situaciji pa ECB drugače kot Fed še vedno dviguje ključno obrestno mero. Razloge lahko najdemo v povišani količini denarja v obtoku (M3), ki narašča že od sredine leta 2004.

M3 - Z mehanizmom izdajanja primarnega denarja (B) in denarja v obtoku (M) centralna banka skrbi za likvidnost gospodarstva. M2 obsega poleg denarja (M1) še druge bančne vloge v domačem denarju, M3 pa obsega poleg M2 še bančne vloge v tujem denarju (devizne vloge). Agregat M3 so na splošno le vloge pri bankah, in sicer domačih nebančnih transaktorjev. To je zelo pomembno, in mnogokrat, če ni kratkoročnih dolžniških vrednostnih papirjev, najpomembnejše likvidnostno premoženje, ki ga imajo domači nebančni transaktorji.

Posledično bo dvigu obrestne mere v juniju (4,00%), najverjetneje sledil ponoven dvig v septembru (4,25%). Vse glasnejše pa so že tudi govorice o dodatnem dvigu ob koncu leta 2007 na 4,5 odstotke. Tako visoka obrestna mera naj bi že dosegla prag, ko bo začela zavirati rast evropskega gospodarstva.

Če pogledamo še v preteklost, lahko ugotovimo, da trenutni položaj pravzaprav ni primerljiv s situacijo v oktobru 2000, ko je obrestna mera dosegala že 4,75%. Takrat smo bili namreč priča večji devalvaciji evra, ki je posledično povzročila močne inflacijske pritiske, ki so bili stabilizirani z številnimi dvigi obrestnih mer.

Zaključek

Trenutno ostaja glavna tema deviznih trgov razvoj obrestnih mer. Dokler Evropa zvišuje obrestne mere in ZDA ohranjajo svojo ključno obrestno mero nespremenjeno, se obrestni diferencial med valutnima območjema zmanjšuje.

Posledica je, da postaja evro vse bolj zanimiv za potencialnega investitorja, kar povzroča njegovo apreciacijo domala proti vsem valutam.

V letu 2007 pričakujem še dodatno apreciacijo evra, ki pa ni zagotovilo za nadaljno rast v letu 2008 - saj menim, da se evro lahko kmalu znajde v podobnih težavah, s katerimi se trenutno soočajo ZDA.

INFLACIJA - pomeni splošen dvig cen in povzroča porazdelitev dohodka ter izkrivlja relativne cene. Stabilnost cen je eden temeljnih ciljev makroekonomske politike. Nastane lahko zaradi presežka povpraševanja nad ponudbo ali pa zaradi avtonomnega povišanja ene izmed stroškovnih postavk (npr. podražitev cene nafte).

Previsoka inflacija povzroča gospodarstvu večje stroške (razvrednostenje denarja, negativen vpliv na investicije in plače, nižje varčevanje in porazdelitev premoženja) kot koristi, hitro zniževanje inflacije pa lahko zavira gospodarsko rast.

Inflacija pomeni splošen dvig cen in povzroča porazdelitev dohodka ter izkrivlja relativne cene. Stabilnost cen je eden temeljnih ciljev makroekonomske politike. Nastane lahko zaradi presežka povpraševanja nad ponudbo ali pa zaradi avtonomnega povišanja ene izmed stroškovnih postavk (npr. podražitev cene nafte).

KAJ PRINAŠA PRIHODNOST - v številkah

2007-06-24T20:28:00.000+01:00

Portugalska

2007-06-17T19:31:00.000+01:00

Po kratkem predihu na Portugalskem tokrat ponovno s polno paro naprej, še naprej strmo navzgor ali pa se nemarapripravlja na nevihto, pa v kratkem tudi s moje strani.

Do takrat pa lep pozdrav iz Portugalske, države mnogokaterih lepot.

Standardizirana terminska pogodba - VALUTNI FUTURES

2007-05-20T18:15:00.000+01:00

STP je standardizirana pogodba o terminskem nakupu oz. prodaji deviz, s katero se trguje na terminskem trgu. Je zavezujoč dogovor o nakupu oziroma prodaji določenega zneska deviz po tečaju, določenem v času sklenitve posla in z dejansko dobavo dogovorjenega zneska na določen dan v prihodnosti.

STP vsebuje vrsto standardiziranih elementov, ki jih določa trg, na katerem se trguje s tem instrumentom. Najbolj običajni so:
- višina zneska valute, s katerim se trguje
- način kotacije valute
- zapadlost pogodbe
- zadnji dan trgovanja s pogodbo (običajno nekaj dni pred zapadlostjo pogodbe)
- dan poravnave
- t.i. "margin" zahteve - gotovinski depozit, ki ga mora kupec instrumenta držati pri brokerju, namenjen pa je povečanju varnosti trgovanja s STP

Terminske kotacije veljajo za vnaprej določene (znane) roke. Ti roki so: en, dva, tri, šest, devet, dvanajst mesecev. To so takoimenovane »outright« kotacije.

Primer:

Podjetje XY si želi zaščititi dolarski priliv, ki ga pričakuje čez 1 mesec. Ker potrebujejo EUR za plačevanje svojih obveznosti bodo uporabili terminsko pogodbo EUR/USD. Na termin 1 mesec bodo kupovali EUR in prodajali dolarje.

Spot EUR/USD na trgu: 1,3620 / 1,3630
Swap points 1 mesec: -12 / -10
Terminski tečaj: 1,3608 / 1,3620
Podjetje terminsko kupi evre - proda dolarje po tečaju 1,3620.

Uporabnik STP, ki se ščiti pred tečajnim tveganjem mora računati z oportunitetno izgubo med dejanskim ugodnejšim promptnim tečajem na dan dospetja terminskega posla in tečajem v preteklosti sklenjenega terminskega posla. Ta izguba je zgolj in samo oportunitetna, saj je podjetje ves čas zavarovano pred neugodnim gibanjem tečaja in lahko dogovorjeni terminski tečaj uporabi pri kalkulaciji prodajne cene uvoženega artikla oziroma priliva v domači valuti.

V primeru, ko komitent zaradi spremenjenih okoliščin (npr. da naročeno blago ni bilo dobavljeno in ga zato ni potrebno plačati na predvideni dan) ne želi več dejanske dobave deviz ob dospetju, mora prvotno sklenjeni terminski posel zapreti. Glede na to, da je terminski posel fiksen in zavezujoč, mora biti tudi izvršen. V omenjem primeru mora komitent skleniti z banko zapiralni posel. S tem poslom zapre osnovni terminski posel. Zapiralni posel mora biti po količini, dospetju in valutah enak, vendar pa ravno nasproten od prvotnega terminskega posla.

Makedonija - ploha ali neurje?

2007-05-20T14:25:00.000+01:00

Makedonija po politični krizi in vojaških spopadih med Makedonci in Albanci v zadnjem času gospodarsko počasi zopet okreva. Med leti 2003 in 2007 je v povprečju letno beležila 4 odstotno gospodarsko rast. Je država s dokaj stabilnimi in ugodnimi makroekonomskimi razmerami in je pred časom postala tudi kandidatka za vstop v EU.

Vir: Lastna izdelava; podatki: Narodna banka Makedonije

V letu 2006 je makedonsko gospodarstvo zabeležilo 3,7 odstotno rast, ki je bila predvsem posledica hitre rasti domače in zasebne potrošnje ob naraščujočih tujih in domačih naložbah. Pozitivno je na rast vplivala tudi stabilna valuta ter nizka inflacija (2%), ki je med najnižjimi v JV Evropi.

Višjo rast BDP pa je podobno kot v prejšnjih letih v letu 2006 zaviral negativni saldo zunanjetrgovinske bilance. Obseg zunanje trgovine se je v letu 2006 povečeval hitreje kot v prejšnih letih. Realno se je izvoz povečal za 8 odstotkov, predvsem v EU (53,1% vseh izvoznih trgov) in Srbijo, uvoz pa za 8,5 odstotka, pri čemer najhitreje narašča uvoz nafte iz Rusije.

Posledično je bil višji tudi primanjkljaj na tekočem računu, ki pa se je pokrival predvsem z novim zadolževanjem, saj so tuje neposredne naložbe v Makedonijo med najnižjimi v Evropi.

Vir: lastna izdelava; podatki: Statistični urad Makedonije

Ob vsem tem pa se Makedonija sooča tudi s visoko nezaposlenostjo. V letu 2006 je namreč uradna brezposelnost znašala 37 odstotkov. Potrebno pa je omeniti, da je podobno kot v vseh balkanskih državah ocenjena dejanska stopnja brezposelnosti precej nižja, zaradi obsežne sive ekonomije.

Vir: Lastna izdelava; podatki: Statistični urad Makedonije

Zaradi zmerno restriktivne fiskalne politike in stabilne valute se bo inflacija v letu 2007 znižala pod 2 odstotka, možne inflatorne pritiske pa bi lahko predstavljale predvsem visoke svetovne cene nafte. Visoke cene nafte bi lahko povzročile tudi povečanje uvoza, kar bo vodilo v povečanje primankljaja na tekočem računu. Zaradi močnejšega domačega povpraševanja, katerega rast bodo spodbudile nižje obrestne mere ter zaradi višjih domačih in tujih naložb bo gospodarska rast v prihodnje verjetno še nekoliko višja.

BORZA

Navkljub politični nestabilnosti, visoki stopnji sive ekonomije ter brezposelnosti, Makedonija v letu 2007 ne odstopa bistveno od drugih »balkanskih oaz«. Razloge rasti delniškega indeksa MBI-10, ki je v prvih petih mesecih 2007 porastel za 84 odstokov, lahko iščemo predvsem v vse splošni balkanski borzni evforiji.

Vir. Lastna izdelava; podatki: http://www.mse.org.mk/index-e.asp

Med pomembne prednosti makedonskega trga sodijo nizke stopnje davkov. Makedonija ima od 1. januarja 2007 enotno, 18-odstotno davčno stopnjo, ki naj bi se v letu 2008 celo znižala na 10 odstotkov. Dodatno ugodnost prinašajo nizki davki na investicije, ki so obdavčene po 12-odstotni davčni stopnji, tiste, ki pa so v 100-odstotni lasti tujega podjetja, pa so za določeno obdobje celo oproščene plačila davka.

Vir: Lastna izdelava; podatki: Centralne banke balkanskih držav

Prednost Makedoniji daje tudi geostrateški položaj, saj predstavlja vez med Evropo in bližnjim vzhodom in s tem dostop do hitro rastočih potrošniških trgov. Povečano zanimanje vlagateljev pa še dodatno spodbujajo napovedani prevzemi in privatizacije podjetij in nenazadnje prihod številnih vzajemnih skladov.

Po razvitosti in po pritoku svežega kapitala med najbolj perspektivna sektorja sodita bančništvo ter gradbeništvo. Zato tudi ne preseneča podatek, da je bilo v letu 2006 več kot 50 odstotkov vseh investicij skoncentriranih prav v omenjena sektorja. Največji vlagatelji prihajajo iz Italije (14,3% vseh investicij), Rusije (13,6%), Švice (13,6%) ter Avstrije in Grčije.

Kljub nekaterim vidnim napredkom in približevanju EU pa so številne delnice v zadnjem obdobju previsoko vrednotene. Visoke cene nekaterih delnic niso odraz potenciala podjetja v prihodnosti oziroma posledica dobrega poslovanja v preteklosti, temveč so rasla skupaj s trgom na krilih prevzemnih zgodb oziroma prevelike evforije. Po številnih kazalcih, kot sta to npr. BDP na prebivalca in povprečna mesečna neto plača, lahko Makedonijo uvrstimo na sam rep balkanskih držav.

Vir: Lastna izdelava; podatki: Statistični urad Makedonije

Največjo nevarnost ob politični nestabilnosti trenutno predstavlja likvidnostno tveganje. Prehitri rasti borznih indeksov bo zagotovo sledila korekcija, ki bo ob večjem padcu posledica plitkega ter nelikvidnega trga in bo ob prevelikem strahu predvsem neizkušenih vlagateljev lahko daljša in močnejša.

Vir: lastna izdelava; prednosti in slabosti za vlagatelje na makedonski borzi

ZAKLJUČEK

Glavni cilji v letu 2007 ostajajo boj proti korupciji, kriminalu, zagotovitev novih delovnih mest, zmanjšanje obsega sive ekonomije, spodbujanje tujih neposrednih naložb, v prvi vrsti pa izboljšanje življenjskih razmer prebivalstva. Predvideno je vrsto reform, ki naj bi imele za končni cilj približevanje Evropski Uniji in vstop v Nato.

Vlada je v letu 2007 uspešno začela kampanjo "Investirajte v Makedonijo, novem poslovnem raju v Evropi", s katerim želi privabiti tuje investitorje. Sodeč po rasti makedonskih borznih indeksov lahko rečemo, da jim delno to tudi uspelo, vendar kot sem ugotovil trenutni tečaji podjetij na borzi ne odražajo prave vrednosti makedonskega gospodarstva.

Počasna privatizacija in prestrukturiranje podjetij, nizka konkurenčnost izvoza ob nizkih stopnjah investicij, politična nestabilnost, visoka nezaposlenost so le nekatera dejstva, ki govorijo da so podjetja prevrednotena. S tem ne želim zanikati perspektivnosti regije, temveč le opozoriti na prehitro rast borznih indeksov domala na celotnem področju Balkana.

Carry Trade

2007-05-10T20:24:00.000+01:00

»Carry trade« največkrat povezujemo z japonskim jenom oziroma z valutami z nizkimi obrestnimi merami. Investitorji se torej zadolžujejo v valuti z nizko obrestno mero in jo nato investirajo v valuto z višjo obrestno mero. Rezultat omenjenega pojava je odliv ogromnih količin denarja s strani domačih investitorjev (ki so iskali višje donose drugod po svetu) in tako imenovani "carry trade". Posledica je močan izvoz, ki je pomemben dejavnik gospodarske rasti. Po drugi strani pa poceni zadolževanje pomeni dodatno likvidnost na svetovnih trgih, od katere imajo korist praktično vsi - razen države same, ki ponuja poceni denar, saj mnogo denarja odteče iz države.

SRBIJA – Nova balkanska Irska ali stara dobra Jugoslavija

2007-04-22T07:05:00.000+01:00

Nekateri srbski gospodarski potencial primerjajo z Irskim čudežem, ki je v zadnjih letih postala ena najbolj dinamičnih in najbolj razvitih držav EU. Ali Srbija ima ta potencial, in kje je njen trenutni razvoj, bom razmišljal v tem članku.

MAKROEKONOMSKA SLIKA

Po razdružitvi Srbije in Črne Gore je gospodarska rast v Srbiji letos dosegla nižjo gospodarsko rast od pričakovanj. Na letni ravni je znašala 5 odstotkov. Podobno kot v prejšnjih letih jo je v največji meri spodbujal storitveni sektor, med katerimi so najhitreje naraščale transportne storitve, finančno posredovanje ter trgovina. Še vedno visoko gospodarsko rast so v največji meri spodbujale tuje in domače naložbe, relativno visoka zasebna poraba, ob visoki rasti posojil in plač, ter hitra ekspanzija trgovine.

Visoka inflacija in brezposelnost ob nekonkurenčnosti podjetij

Celotno rast BDP je v letu 2006 zavirala restriktivna monetarna politika, ki ima za glavni cilj znižati visoke stopnje inflacije. V preteklosti je bilo moč iskati razloge tako visoke inflacije predvsem v nestabilni situaciji na Kosovu, v visoki rasti plač (40%) in posledično visoki domači porabi. V zadnjem obdobju pa se inflacija umirja, kar je posledica nižjih rasti bančnih posojil, zmanjšane rasti plač (11%) ter predvsem nižjih cen nafte.

Vir: lastna izdelava; podatki: Narodna banka Srbije

Negativen vpliv na rast gospodarstva so imela tudi srbska podjetja s svojo nekonkurenčnostjo. Ta je bila v največji meri posledica počasne privatizacije in prestrukturiranja, predvsem velikih državnih podjetij.

To je ob prepočasni liberalizaciji trgovine vplivalo na nižjo rast izvoza. Delež srbskega izvoza v BDP je bil v preteklosti med najnižjimi v JV Evropi (pod 20%). Izvoz, predvsem v države EU, se v zadnjih nekaj letih sicer hitro povečuje, vendar pa je še vedno več kot za polovico nižji od uvoza (Rusija, kitajska, EU), kar povečuje zunanjetrgovinski primankljaj in posledično ustvarja primankljaj na tekočem računu.

Vir: lastna izdelava; podatki: Narodna banka Srbije

Vsi zgoraj našteti dejavniki pa so v letu 2006 vplivali tudi na visoke stopnje nezaposlenosti. Le-ta je znašala 22 odstotkov, pri čemer so upoštevane kot zaposlene tudi osebe, ki delajo v sivi ekonomiji. Visoka stopnja nezaposlenosti je posledica procesa prestrukturiranja državnih podjetij, odpuščanja v javnem sektorju ter počasnega ustvarjanja novih delovnih mest. Nekaj optimizma vliva edino podatek, da je bila rast novih delovnih mest v letu 2006 precej višja kot v letu 2005.

BORZA

V razvoju vseh balkanskih držav lahko najdemo nekatere primerjave, kot so visoka brezposelnost, visoke gospodarske rasti ter nenazadnje tudi visoka inflacija. Podobno pa lahko trdimo tudi za balkanske borzne trge. V letu 2007 so namreč praktično vsi doživeli pravcati razcvet.

V štirih mesecih letošnjega leta je osrednji delniški indeks BELEX, ki meri donosnost vrednostnih papirjev na Beograjski borzi, porastel za neverjetnih 85 odstokov. Najmočnejša vlečna lokomotiva srbskega gospodarstva je finančni sektor, kjer lahko posebej izpostavimo bančni sektor (BIH – elektrogospodarstvo, Črna Gora – turistični sektor, Makedonija – gradbeni sektor). Visoke kotacije na trgu so rezultat dobrega poslovanja večine bank, naraščajočih neto tujih in domačih naložb, dolgo pričakovane privatizacije največjih treh srbskih bank ter nenazadnje prihod prvih domačih vzajemnih skladov.

Rast delniških indeksov v Srbiji

Vir: www.belex.co.yu

Glavni razlog za strmo rast tečajev na Balkanu je moč pripisati ogromnemu pritoku svežega kapitala, predvsem tujega. Omenjeni trgi so še posebej potencialni zaradi slabe razvitosti ter slabe tržne moči prebivalstva. V zadnjem obdobju so zaradi višjih neto naložb najhitrejšo rast beležili finančni, transportni in industriijski sektor. Večina investicij v letu 2006 je rezultat štirih največjih investitorjev (Norveška - 1.547 mio USD, Grčija 923 mio USD, Nemčija – 905 mio USD in Avstrija 504 mio USD).

Vir: lastna izdelava; podatki: Narodna banka Srbije, WIIW Balkan observatory

Vzrokov tako hitre rasti tujih naložb v zadnjih dveh letih je kar nekaj. Prva izmed njih je davek na dobiček, ki je med najnižjimi v Evropi in znaša 10 odstotkov. Podobno nizki so tudi davki na plače ter prispevki za socialno varnost in davek na dodano vrednost (8 in 18%). Poleg nižjih davkov pa je viden napredek tudi na področju zakonodaje, privatizacije ter liberalizacije trgovine. Z uvedbo A-kotacije na beograjski borzi pa so bili narejeni tudi prvi koraki k spodbujanju večje preglednosti poslovanja podjetij.

Kljub vsemu pa je investicijska klima v Srbiji daleč od zaželene, kreditni rating Srbije ne vliva preveč zaupanja tujim investitorjem. V največji meri na slab rating vpliva politična nestabilnost regije, počasna administracija ob visoki stopnji korupcije ter številna opozorila mednarodnih ustanov o tveganosti naložb.

ZAKLJUČEK

V prihodnosti je med glavnimi cilji srbskega gospodarstva povečati makroekonomsko in politično stabilnost. Potrebno je nadaljevati davčno prilagajanje in konsolidacijo, ki bi pomagala zmanjšati zunanje neravnovesje in obvladati inflacijske pritiske. Slednja bo v letu 2007 po napovedih v povprečju znašala 9,5 odstotka. S previdno denarno politiko mora zmanjšati velika nihanja srbskega dinarja proti evru. Vlada mora pospešiti prestrukturiranje in privatizacijo velikih podjetij v državni lasti, ter na ta način krepiti finančno in podjetniško disciplino, kar bo posledično vplivalo tudi na povečano konkurenčnost srbskih izvoznikov. Še naprej mora spodbujati zaposlovanje in ustvarjanje novih delovnih mest.

Vir: lastna izdelava; podatki: Narodna banka Srbije

Srbsko gospodarstvo zagotovo ima potencial, ki pa je še v veliki meri neizkoriščen. Vstop v EU in številne reforme ob politični stabilnosti bi državo pripeljalo ob bok razvitejšim evropskim državam. Ker pa je prihodnost nepoznana in ker je »balkanski kotel« nepredvidljiv, lahko samo na podlagi nekaterih kazalcev predvidevamo prihodnost. Sam v letu 2007 pričakujem še močnejšo gospodarsko rast (višjo od napovedanih 4%) in nadaljno rast balkanskih indeksov, posebej srbskega, predvsem zaradi prihajajočih vzajemnih skladov, številnih prevzemov ter privatizacij. Ob preveliki evforiji pa niso izključene tudi manjše korekcije navzdol, predvsem zaradi vnovčevanja dobičkov.

Pregreta ali vroča Bosna in Hercegovina?

2007-04-01T15:56:00.001+01:00

Visoka gospodarska rast, dobri rezultati podjetij, številne »zgodbe« ter stabilna valuta so dobra osnova za borzno pravljico, ki se trenutno odvija na bosanskem borznem trgu.

Bosna in Hercegovina počasi zaključuje fazo povojne rekonstrukcije in prehaja v tržno gospodarstvo, ki je pa v veliki meri odvisno od mednarodne pomoči. Kljub številnim političnim, ekonomskim in socialnim težavam je vseeno moč na vsakem koraku opaziti konkreten napredek.

Makroekonomska slika:
Gospodarska rast v BIH je po zadnjih napovedih v letu 2006 znašala 5,9%, kar je nekoliko nižje od pričakovanj. Na rast je ugodno ob naraščujočem domačem povpraševanju vplivala visoka rast industrijske proizvodnje, ki je z 10 odstotki najvišja v regiji JV Evrope. Najvišjo rast je bila v zadnjih letih zabeležena v sektorjih rudarstva, proizvodnje kovin in kovinskih izdelkov ter v sektorju elektrike in plina.

Poleg naštetega so pozitivno v letu 2006 na gospodarsko rast vplivale tudi naložbe. Največjo rast so beležile domače naložbe v infrastrukturo (gradnja cest, stanovanj in hidroelektrarn). Poleg domačih pa se v zadnjem času povečujejo zlasti tuje neposredne naložbe, ki so v obdobju od leta 1994 do konca decembra 2005 znašale dobre dve milijardi evrov. Največ tujih naložb, ki so pretežno usmerjene v industrijo in bančništvo, je v obravnavanem obdobju zabeležila Avstrija (784 mio EUR), kateri sledita Hrvaška in Slovenija.

Vir: lastna izdelava; podatki: FIPA, Centralna banka BIH

Višja gospodarska rast v letu 2006 pa je tudi posledica naraščajočega izvoza. V zadnjih letih najhitreje narašča trgovina z državami iz EU. Blizu 60 odstotkov izvoza in približno ravno toliko uvoza ustvari BIH s petimi državami – Italijo, Nemčijo, Slovenijo Hrvaško in Srbijo. Izvoz se je v letu 2006 povečeval predvsem na račun visokih izvoznih cen surovin, po drug strani pa zaradi povečanih domačih in tujih naložb narašča tudi uvoz. Pokritost uvoza z izvozom se je na letni ravni povečala za 11 odstotkov, kar je vplivalo na znižanje negativnega salda zunanjetrgovinske bilance v višini 3,7 milijarde mark.

Še močnejšo gospodarsko rast pa poleg hitre rasti uvoza zavira centralna banka s restriktivnimi ukrepi monetarne politike (zmanjšuje rast potrošniških kreditov). Manjša rast je v največji meri poleg politične nestabilnosti vzrok naraščujoče brezposelnosti. Registrirana brezposelnost je v letu 2006 znašala visokih 46 odstotkov, kar je v največji meri posledica sive ekonomije, ki predstavlja približno 40 odstotkov BDP in zaposluje okrog 350.000 ljudi. Brezposelnost se v zadnjih letih povečuje tudi na račun prestrukturiranja gospodarstva in beguncev, ki se vračajo nazaj v BIH. Realna stopnja nezaposlenosti se giblje po oceni Svetovne banke in IMF med 20 in 25 odstotki. Vir: lastna izdelava; podatki: medletne publikacije na eurostat

Poleg visoke brezposelnosti pa se je v letu 2006 bosansko gospodarstvo soočalo tudi z povišano inflacijo. Iz 2,9 odstotne inflacije v letu 2005 se je le-ta v letu 2006 več kot podvojila in je na letni ravni znašala 6,3 odstotkov. Razloge lahko iščemo v uvedbi davka na dodano vrednost v višini 17 odstotkov (enotna stopnja).

Borzna pravljica
Popolnoma druga zgodba pa se trenutno odvija na bosanski borzi (SASE), ki se ne ozira na svetovne trende in iz dneva v dan preseneča tudi številne poznavalce borznih trgov. V letu 2007 borzni indeksi v Bosni in Hercegovini praktično ne poznajo poraza. Osrednji delniški indeks BIFX, ki meri donosnost vrednostnih papirjev na Sarajevski borzi, je samo v prvih treh mesecih leta 2007 zrasel za dobrih 80 odstotkov. Glavni razlog za strmo rast je potrebno pripisati zavidljivi donosnosti tečajev največjih podjetij Sarajevske borze.

Tabela: Stopnja tveganja države (v vzorec zajeto 185 držav) Vir: lastna izdelava; podatki:Euromoney

opomba: Višje mesto in višje število točk pomenita nižje tveganje

Razlogov za rast bosanskega gospodarstva in s tem tudi tečajev podjetij je veliko. Ne smemo tudi prezreti dejstva da so ljudje vedno bolj naklonjeni tveganju v vedno večji želji po bogastvu. Kljub vsemu pa se je smiselno vprašati, ali je tako hitra in močna rast smiselna, oziroma ali so bosanska podjetja res tako podcenjena. Sam menim, da na bosanskem trgu trenutno vlada, zaradi velikih prilivov svežega denarja tako tujega kot domačega, pretirana evforija, ki je tudi posledica dobrih rezultatov nekaterih podjetij in številnih zgodb o privatizaciji in prevzemih. Vsekakor je trenutno stanje zelo nevarno, še posebej za tiste vlagatelje, ki se odločalo le na podlagi informacij in kupujejo delnice za vsako ceno v želji po čim večjem zaslužku. Ob morebitni korekciji borznega trga bodo najbolj na udaru nelikvidne delnice oziroma tiste delnice, ki s svojim poslovanjem ne opravičujejo cene na borzi.

Zaključek
Republika Bosna in Hercegovina se nezadržno približuje EU, vendar jo na poti čakajo še številne reforme (policije, sodstva, itd) in spremembe. Za eno izmed zelo učinkovitih reform v januarju leta 2002 se je izkazala vezava valute konvertibilne marke na euro (1EUR=1,95583BAM). To je pozitivno vplivalo na večjo stabilnost cen in obresti, znižalo inflacijo ob celo naraščujočih rezervah nacionalne banke.

Rast BDP se tudi v naslednjih letih ne bo zmanjševala in bo po mojem mnenju celo višja od napovedanih 6 odstotkov, predvsem na krilih povečane domače potrošnje in velikega pretoka tujih ter domačih naložb. Inflacija se bo v 2007 postopoma, zaradi izničenja davka na dodano vrednost zniževala do treh odstotkov na letni ravni.

Vir: lastna izdelava; podatki: Centralna banka BIH, IMF

Največja nevarnost zmanjšani gospodarski rasti pa bi lahko predstavljala nestabilnost v notranjopolitičnem dogajanju in zelo neučinkovit davčni sistem, ki spodbuja sivo ekonomijo, kar letno povečuje registrirano brezposelnost.

Kljub temu pa lahko zaključim z mislijo, da pravljica v bosni še zdaleč ni zaključena, optimizmu in pritoku svežega kapitala še ni videti konec, vendar bo potrebno zaradi preteklih visokih donosov nekaterih podjetij svoje odločitve izbirati bolj racinalno, predvsem pa bolj analitično.

Graf: Gibanje valutnega para USD/BAM

TRGI V RAZVOJU (SV Evropa)

2007-03-22T18:46:00.000+01:00

Stanje danes in jutri na trgih v razvoju v severnovzhodni Evropi. Bodo naraščujoče valute in visoke gospodarske rasti na razvijajoče trge privabile še več špekulativni kapitala?

RUSIJA
Rusija je največja dežela na svetu, bogata tako z naravnimi kot človeškimi potenciali, njena zunanjost odraža svetovno velesilo, ki pa to za enkrat še ni.

V letu 2006 je rusko gospodarstvo raslo po 6,8 odstotni letni ravni. Glavno gonilo rasti je bilo močno domače povpraševanje, ki ima v BDP 48 odstotni delež in se je v letu 2006 glede na predhodno leto povečalo za 10,5 odstotka. Močno domače povpraševanje je posredno vplivalo tudi na hitrejšo rast uvoza, ki se je v letu 2006 glede na leto 2005 povečal za skoraj 30%.

Po pričakovanjih bo domače povpraševanje glavni gonilec gospodarskega razvoja tudi v letu 2007, rast zasebnega in naložbenega povpraševanja pa bo po ocenah analitikov presegala 10 odstotkov, kar bo še naprej povečevalo uvoz. Da pa gospodarska rast ne bo presegla 8 odstotne ravni na letni ravni, bo posledica upočasnjevanja industrijske proizvodnje zaradi nezadostnih vlaganj in apreciacije rublja, ki jo povzročajo visoki devizni prilivi.

Vir: Lastna izdelava; podatki: Eurostat, UBS banka

Močna gospodarska rast pozitivno vpliva tudi na stopnjo brezposelnosti. V zadnjih letih smo v Rusiji lahko opazili nižanje stopnje brezposelnosti do najnižje vrednosti dosežene v letu 2006, ko je znašala 7,5 odstotka. Posledično so se povečevale tudi plače, predvsem v javnem sektorju. Povprečna mesečna plača je v letu 2006 znašala 402$ na mesec, kar je 30 odstotkov več kot v letu 2005.

Vir: Lastna izdelava; podatki: Reuters, UBS banka

Glavni cilj ruske centralne banke (CBR) pa v zadnjih letih ni visoka gospodarska rast, temveč zasleduje dva prioritetna cilja, ki pa se med seboj izključujeta. Želi znižati stopnjo inflacije in po drugi strani preprečiti prehitro apreciacijo rublja. V letu 2006 je dala prednost slednjemu, da bi preprečila špekulativne pritiske zaradi liberalizacije tekočega računa. Apreciacija rublja je bila v letu 2006 v veliki meri posledica rekordnih deviznih prilivov. Rubelj je leta 2006 proti ameriškemu dolarju apreciiral za dobrih 7 odstotkov ter 4 odstotke proti evru. Po ocenah analitikov se bo realna apreciacija rublja kljub prizadevanjem centralne banke, da to prepreči, nadaljevala tudi v letu 2007. Po pričakovanjih bo centralna banka poskušala umiriti apreciacijo valute, zato se bodo povečali inflatorni pritiski.

Vir. Lastna izdelava; podatki: UBS banka, Eurostat

POLJSKA
Poljska s svojo lego v samem srcu kontineta, kjer so se nekoč križale poti stardavnih trgovcev, danes predstavlja transportno središče med severom in jugom ter vzhodom in zahodom Evrope.

Poljsko gospodarstvo je v v letu 2006 na letni ravni zabeležilo 5,8 odstotno gospodarsko rast, kar je 75 odstotkov več kot leta 2005. Najhitreje sta naraščali zasebno povpraševanje, ki ima v BDP 62 odstotni delež, ter naložbeno povpraševanje. Tudi v letih 2007 in 2008 analitiki pričakujejo nadaljno rast tako naložbenega kot zasebnega povpraševanja. Slednje se bo krepilo na podlagi hitre rasti zaposlovanja ter visokih rasti plač, medtem ko bodo visoki dobički podjetij in dokaj nizke obrestne mere omogočali visoko rast naložbenega povpraševanja.

Močno naložbeno in zasebno povpraševanje je torej povzročilo krepitev gospodarske rasti v letu 2006, kar je posledično izboljšalo tudi razmere na trgu delovne sile. Kljub izboljšanju pa ostaja stopnja brezposelnosti na poljskem še vedno med najvišjimi v EU. V letu 2006 je v povprečju znašala 15,5 odstotka, v letu 2007 pa analitiki pričakujejo nadaljno znižanje vse do 13 odstotkov. Kljub padanju stopnje brezposelnosti pa nasprotno plače ostajajo relativno visoko. Zaradi nizkih stopnj inflacije (1%), se predvsem krepi realna rast plač. Močnejše zasebno in naložbeno povpraševanje bosta v letu 2007 vplivali na povečanje uvoza, kar bo kljub hitri rasti izvoza povečalo trgovinski primankljaj. Višji primankljaj tekočega računa ob naraščujočem zlotu ter restrektivnejša monetarna politika bodo glavni dejavniki nižje, vendar še vedno visoke gospodarske rasti v letu 2007.

Vir: Lastna izdelava; podatki: Reuters, UBS banka

Nizka inflacija, visoka gospodarska rast, hitro rastoče plače ter naraščajoče mednarodne obrestne mere bodo v letu 2007 verjetno ponovno povzročile dvigovanje poljske ključne obrestne mere. Relativno visoka ključna obrestna mera, trenutno znaša 4 odstotke, je bila poleg zdravih gospodarskih temeljev glavni razlog za apreciacijo zlota v letu 2006. Le-ta se je v letu 2006 krepil tako proti evru (za 4,6 odstotkov) kot tudi proti ameriškemu dolarju (6,7 odstotkov). Podobnemu scenariju kot v letu 2006 bomo lahko priča tudi v 2007, zato lahko v letih 2007 in 2008 pričakujemo nadaljno postopno rast zlota tako proti evru kot ameriškemu dolarju.

Vir: Lastna izdelava; podatki: UBS banka, Eurostat, Bloomberg

ČEŠKA
Češka je dežela veličasnih spomenikov, ki s svojo zgodovino zadovoljijo čute in osvojijo dušo, da se znova in znova vračamo v to prestolnico umetnosti.

V Češki republiki smo bili priča višji gospodarski rasti šele v zadnjih dveh letih. Le-ta presega 6 odstotkov na letni ravni, kar je kar dvakrat več kot povprečje v EU 25 (2,8 odstotka). Rast zasebnega povpraševanja, ki ima v BDP več kot 46-odstotni delež, se je v letu 2006 zaradi naraščajočega zaposlovanja, višjih plač ter nizkih obrestnih mer okrepila in je znašala 4,1 odstotka. Na rast zasebnega povpraševanja je vplivalo tudi znižanje davčnih stopenj na začetku leta. Naložbeno povpraševanje se je povečalo za 17,8 odstotka in je predstavljalo skoraj 31 odstotkov BDP. Gospodarska rast se bo v letu 2007 v primerjavi z letom 2006 nekoliko znižala, predvsem zaradi pričakovanj upočasnjene rasti domačega povpraševanja.

Centralna banka češke vodi politiko zmanjševanja inflacije. Stopnja inflacije se je v letu 2006 zaradi dvigov nadzorovanih cen (cene zemljskega plina, električne energije, telekoma) povečala in je v povprečju znašala 2,5 odstotka. Rast inflacije in ekspanzivna fiskalna politika sta bili v letu 2006 razlog, da je centralna banka dvakrat dvignila temeljno obrestno mero na 2,5 odstotka.

Vir: Lastna izdelava; podatki: Reuters, UBS banka

Naraščujoča ključna obrestna mera, visoka gospodarska rast ter pozitivni trendi v zunanjetrgovinski bilanci ob velikih prilivih špekulativnega kapitala so posledično vplivali v letu 2006 na rast krone. Apreciacija češke krone se je začela v letu 2004 in je v letu 2006 proti evru aprecirala za 5,3 odstotka, proti ameriškemu dolarju pa za 6,3 odstotka. Negotovost glede usmeritve fiskalne politike vlade bi lahko v prihodnosti povzročila večja nihanja krone, ki pa je, zaradi zdravih gospodarskih temeljev ob naraščujočih obrestnih merah ter visokih prilivih tujih naložb, dovolj stabilna in bo po pričakovanjih še naprej apreciirala tako proti evru kot ameriškemu dolarju.

Vir: Lastna izdelava; podatki: internetne strani centralnih bank, Eurostat

KAZAHSTAN
Kazahstan je dežela mnogih priložnosti, dežela z velikimi naravnimi in človeškimi potenciali.

Najvišjo rast izmed vseh obravnavnih držav dosega kazahstansko gospodarstvo. V zadnjih 6 letih od leta 2000 naprej beleži izjemno gospodarsko rast, letno povprečno raste po 10 odstotni stopnji. Najvišjo rast je bilo moč opaziti v letu 2002 (13,5%), medtem ko je bila rast v letu 2006 nekoliko nižja, vendar še vedno visoka (10,5 odstotna). Na visoko rast so v letu 2006 v največji meri vplivale visoke cene nafte, povečana domača poraba in hitra rast izvoza.

Vir: Lastna izdelava; podatki: Reuters, UBS banka

Visoka gospodarska rast pa v letu 2006 ni mogla znižati naraščujoče inflacije. Le-ta se že od leta 2004 povečuje in je v letu 2006 znašala v povprečju 8,7 odstotka. Visoka stopnja je posledica visokih rasti posojil in zadolževanja bank v tujini. Tako visoka inflacija, naraščajoče obrestne mere ob visoki gospodarski rasti ter pozitivni trendi v zunanjetrgovinski bilanci ob neto prilivih špekulativnega kapitala so posledično vplivali v letu 2006 na rast domače valute. Tenga je proti evru v letu dni pridobila 3,1 odstotka, proti ameriškemu dolarju pa 5,8 odstotka. V letu 2007 lahko, zaradi nekoliko nižjih pričakovanj gospodarske rasti in nižje domače porabe, pričakujemo manjšo rast valute, medtem ko v letu 2008 lahko ponovno pričakujemo občutnejšo apreciacijo tange tako proti evru kot dolarju.

Vir: Lastna izdelava; podatki: Eurostat, Reuters, UBS banka

ZAKLJUČEK

Vse štiri države se soočajo s naraščujočim domačim in naložbenim povpraševanjem, kar vodi v visoke gospodarske rasti. Močan gospodarski razvoj poleg nekaterih drugih dejavnikih pozitivno vpliva na nižje stopnje inflacije ter brezposelnosti. Ohranjanje tega trenda se pričakuje tudi v letih 2007 in 2008, zato lahko trdim, da se razvoj omenjenih držav še zdaleč ni končal.

Po drugi strani pa moramo vedeti da so omenjene države oziroma njihova gospodarstva še vedno dokaj nerazvita, politično negotova, kar lahko na kratek rok rezultira v občasnih nihanjih valutnih razmerij. Zdrav razvoj ob visokih pričakovanih stopnjah gospodarske rasti ter veliko zanimanje tujih vlagateljev, so le nekatera dejstva, ki bodo pozitivno vplivala na apreciacijo omenjenih valut v prihodnosti.

Velika ČETVERICA - kako naprej!

2007-03-09T16:33:00.000+01:00

KITAJSKA

Kitajsko gospodarstvo je v letu 2006 zabeležilo zavidljivo gospodarsko rast (10,7%), najvišjo po letu 1995. V zadnjem času je namreč beležilo več kot dvakrat višjo gospodarsko rast glede na preostale svetovne gospodarske velesile. Ta je bila posledica zelo agresivne investicijske in izvozno usmerjene politike, ki pa najverjetneje, vsaj na dolgi rok ne bo brez posledic. Visoko zadolževanje podjetij in presežne proizvodne zmogljivosti, bodo najverjetneje negativno vplivale na cene izdelkov. Posledično se bodo znižali tudi dobički gospodarskih družb.

V letu 2006 je kitajsko gospodarstvo zabeležilo presežek v trgovini v znesku 177,6 bn $, kar je 75% več kot v letu 2005. Nenasitna gospodarska velesila, ki ima apetit po nafti, surovinah in tujem kapitalu s svojim konkurenčnim izvozom, ki se že peto leto zapored povečuje več kot 20% letno, ustvarja rekordne presežke na trgovinski bilanci. Po količini trgovinskega blaga je Kitajska tretji največji uvoznik in izvoznik na svetu (po podatkih eurostat-a iz leta 2005). Največji trgovinski partner Kitajske je EU.

Močan vpliv na izredno konkurenčen izvoz ima poleg globalnega povpraševanja tudi kitajska valuta. Podcenjenost juana namreč povzroča velik zunanjetrgovinski presežek Kitajske s preostalim svetom, predvsem z ZDA, v manjši meri s EU. To naj bi bil tudi glavni razlog za apreciacijo juana v prihodnosti, s čimer bi se uravnale nestabilnosti na svetovnih trgih. Apreciacija juana bo imela za posledico dražje kitajske izdelke na tujem, hkrati pa se bo povečala konkurenčnost tujih podjetij. Apreciacija juana pa bo ugodno vpliva tudi na kitajska uvozno naravnana podjetja. V letu 2006, ko kitajski juan ni več vezan na dolar, temveč na košarico valut, je proti dolarju pridobil več kot 6,5% vrednosti.

Nadaljnja kitajska rast bo v največji meri odvisna od svetovnega povpraševanja po njenih izdelkih (predvsem od ZDA in EU) in od politike kitajske vlade, ki želi upočasniti skoraj nenadzorovano gospodarsko rast. Znižanje le-te je moč pričakovati tudi zaradi nižje rasti globalnega povpraševanja in vse nižjih napovedi svetovne gospodarske rasti.
ZDA

V zadnjem četrtletju 2006 so ZDA zabeležile izredno močno gospodarsko rast (3,5% letno). Povečan izvoz in ogromen trgovinski primankljaj, nižji potrošniški izdatki, konec nepremičninskega balona in relativno visoka ključna obrestna mera so le nekateri podatki, ki nakazujejo na nižjo gospodarsko rast v letu 2007. Ameriška centralna banka že dalj časa opozarja na prihajajočo obdobje nižje gospodarske rasti, predvsem zaradi intersa po nižji inflaciji.

Značilnosti trenutnega stanja na ameriškem trgu so nizka stopnja brezposelnosti kljub vse nižji rasti novih delovnih mest, padajoče cene nepremičninskega trga, nizka potrošnja in šibak proizvodni trg. Posledica takega stanja ameriškega gospodarstva je šibek dolar, ki je zadnjem času depreciiral domala proti vsem najmočnejšim valutam. Nižja pričakovanja gospodarske rasti ter slabše stanje ameriškega gospodarstva ob visokem trgovinskem primankljaju so v vrednosti dolarja že upoštevana. Zato večjih premikov v valutnem paru EUR/USD v letu 2007 ne pričakujem. Večje premike v valutnem paru bi lahko povzročile le odločitve predvsem s stani FED-a o predčanem znižanju ključne obrestne mere. Sam pričakujem, da bo FED znižal ključno obrestno mero šele proti koncu leta 2007, podlago za mojo odločitev iščem v trenutnih nizkih cenah nafte in za enkrat še solidni gospodarski rasti ameriškega gospodarstva.

EU

Evropsko gospodarstvo za razliko od ameriškega doživlja pravi preporod. Gospodarska rast je v letu 2006 namreč znašala 2,7%, kar je najvišja rast po letu 2000. Močno gospodarsko rast strokovnjaki pričakujejo tudi v letu 2007, ki naj bi bila posledica višjih zaslužkov, izboljšanih finančnih pogojev ter povečanih investicij evropskih podjetij. Posledično nižja brezposelnost zaradi odprtja novih delovnih mest, naraščujoče plače ob nizkih cenah energije bodo v letu 2007 zagotovo pripomogle k izboljšani blaginji tako podjetij kot gospodinjstev v EU.

V drugem delu leta 2007 pa vseeno lahko pričakujemo umiritev rasti. Razloge lahko iščemo v naraščujoči ključni obrestni meri, v nižjih pričakovanjih svetovnega povpraševaja in v vse močnešem evru, ki bo zagotovo imel vpliv na zmanjšanje izvoza, predvsem s dolarsko vezanimi državami. Vpliv na nižjo gospodarsko rast v EU v letu 2007 bosta imeli preko povišanih davkov tudi Nemčija in Italija.

Ponoven dvig ključne obrestne mere v EU lahko pričakujemo že v marcu 2007 (na 3,75%), predvsem zaradi prevelike likvidnosti denarja v obtoku. Nadaljnjega dviga obrestne mere v letu 2007 ne pričakujem, saj je stopnja inflacije usklajena s ravnijo, ki jo priporoča ECB.

JAP

Rast japonskega gospodarstva je v letu 2006 znašala 2,2 odstotka. Višja rast v primerjavi s prejšnimi leti je bila predvsem posledica rasti v zadnjem četrtletju leta 2006 (4,8% na letni ravni), ko je na rast druge največje svetovne ekonomije v največji meri vplivala povečana potrošnja in tradicinalno močan izvoz. Ti dogodki so zopet obodili upanje, da bo centralna banka japonske ponovno dvignila ključno obrestno mero. To je pozitivno vplivalo na tečaj jena, ki je v tednu dni pridobil več kot 4 odstotne točke proti dolarju. Razloge za večjo apreciacijo jena v zadnjem obdobju lahko iščemo tudi v zadnjih borznih dogodkih, ko se je zaradi popravkov svetovnih delniških tečajev navzdol zmanjšala naklonjenost k tveganju, kar je vodilo do nakupnih pritiskov na jen.

Rast japonskega gospodarstva je v prvem četrtletju leta 2007 kljub visokemu zunanjetrgovinskemu presežku dušilo šibko domače povpraševanje, ki je bilo posledica nizkih rasti plač. V drugem delu leta 2007 lahko postopno pričakujemo višjo rast plač, kar bo ob višji domači potrošnji privedlo do znižane stopnje brezposelnosti. Padajoče cene nafte, poceni uvoz iz Kitajske ter padajoči stroški dela bodo še naprej zniževali že tako nično stopnjo inflacije na Japonskem.

ZAKLJUČEK

Kako velik je vpliv Kitajske na svetovno gospodarstvo in njeno rast smo bili priča v zadnjih tednih, ko je Kitajskemu padcu borznega indeksa za preko 9% sledil še preostali svet. Padec je bil posledica govoric, da kitajska vlada načrtuje obdavčenje kapitalskih dobičkov in namerava omejiti nadaljno pretirano zadolževanje podjetij. Kako velik potencial predstavlja azijsko tržišče bo pokazal čas, že sedaj pa lahko zaključimo, da imajo omejena tržišča na svetovno gospodarstvo vse večji vpliv.

V letu 2007 torej lahko pričakujemo nadaljno apreciacijo azijskih valut, predvsem juana, tako proti dolarju kot proti evru, medtem ko se bo valutni par EUR/USD gibal v mejah med 1,30 in 1,35.

M3 vpliv na EUR/USD

2007-02-27T18:51:00.000+01:00

Danes je bil objavljen pomemben podatek o količini M3 v obtoku v EU. Le-ta se je povečal za 0,9% na letni ravni. Takoj po objavi smo bili priča popravku valutnega para EUR/USD kot je prikazan na sliki. Evro se je proti dolarju v približno pol ure podražil za 0,4% in prebil mejo 1,3200. Povečan M3 lahko povežemo s povečano inflacijo, kar so trgovci razumeli kot potrditev dviga OM na naslednjem zasedanju ECB (08.03.07).

Tedenski pregled - 26.02 - 03.03

2007-02-26T19:00:00.000+01:00

EURO – gospodarsko stanje v Evropi je dobro. Teden bo v znamenju objav CPI, PMI indeksov, podatkov o brezposelnosti v Nemčiji in Franciji, podatkov o zaupanju potrošnikov, itd.). Pričakovati je nihanje valutnega para EUR/USD med 1,3100 in 1,3250. USD – Pričakovanja o znižanju obrestne mere so se nekoliko umirile, vendar bo prihajajoči teden v znamenju objav (Chicago PMI in ISM, podatek o ameriškem BDP-ju, zaupanju potrošnikov, itd). Slabši podatki ameriškega gospodarstva so delno že upoštevani v trenutnem tečaju. V tem tednu je kljub temu moč pričakovati še delno depreciacijo dolarja proti euru.

JPY – Japonski jen še vedno ostaja blizu ravni najnižji vrednosti v zgodovini, kjer bo verjetno še nekaj časa ostal. Povišana inflacija ali večja domača potrošnja sta edini možni posledici, ki bi lahko vodili v povišanje OM na Japonskem. GOLD – Ponovna zaskrbljenost glede Iranskega nuklearnega programa je dolar potisnila navzdol in okrepila zlato in nafto. Cena zlata se je danes povzpela preko 688 $ za unčo, medtem ko se je z nafto trgovalo preko 61 $ za sodček. Vrednost zlata se zopet približuje vrednosti, ki jo je le-to doseglo v prvem kvartalu leta 2006.

Vpliv šibkega dolarja na EU

2007-02-26T17:20:00.000+01:00

Moč ameriškega dolarja izvira še iz časov Reagana, ko je bil krepak dolar sinonim moči ameriškega gospodarstva. Veljalo je načelo, da je močno dobro, šibko slabo. Toda ali je šibkejši dolar - kot ga videvamo zadnje čase - res slab za ameriški trg? Kakšen vpliv ima njegova pocenitev na evropska podjetja?

Izraza "šibek" in "močan" sta na področju deviz relativna pojma. Krepitev ene valute pomeni povečevanje vrednosti nasproti drugi. Z "močnejšo" valuto bomo lahko kupili več enot druge kot prej. Posledica so cenejše tuje dobrine in storitve za domačega potrošnika. Medtem ko domači potrošniki profitirajo od močne valute, pa so nasprotno domači izvozniki v slabšem položaju. Domače dobrine in storitve so zaradi močne domače valute za tujce dražje. Kot rezultat so tujci pripravljeni kupiti manj.

V tem tekstu se bom osredotočil na vpliv šibkega dolarja oziroma narašačajočega tečaja evra na poslovanje podjetij v evroobmočju. Na ta način bom dobil tudi odgovor o pretekli in sedanji povezanosti evropskega in ameriškega trga.

Pozitivni vplivi
Povečanje kupne moči prebivalstva. Zaradi močnejšega evra je na boljšem potrošnik v evroobmočju, ki kupi ameriški izdelek, saj se je cena zanj preračunano v evre znižala. Tako se poveča blaginja prebivalstva. To je dobra novica za potrošnika, manj pa za evropsko podjetje, ki na ta način izgublja konkurenčnost in tržni delež doma, saj je za potrošnika ugodnejša tuja ponudba. Šibak dolar tako neposredno vpliva na znižanje rasti cen za potrošnika v evroobmočju zaradi nižjih cen proizvodov.

Cenejše surovine za podjetja. Šibkejši dolar pa preko nižjih vhodnih stroškov v proizvodnem procesu načeloma dopušča cenejši končni izdelek tudi pri domačih podjetjih. Praktično vse najpomembnejše surovine so izražene v USD (nafta, zlato, zemljski plin, itd). Šibek dolar je voda na mlin velikim porabnikom "dolarskih" surovin (gumarska, kemijska industrija, transport...).

Ugodnejša klima za prevzeme in združitve. Apreciacija evra povzroči povečano "kupno moč" evropskih podjetij, saj so ameriška podjetja zaradi šibkega dolarja relativno cenejša in na ta način lažja prevzemna tarča. Evropska podjetja bi s združitvijo postala močnejša in tudi bolj konkurenčna.

Višja donosnost domačih naložb. Apreciacija evra je dobra novica za vlagatelje v evroobmočje, saj so si že samo z apreciacijo evra zagotovili določen donos v primerjavi s situacijo, da bi vlagali v drugih valutah. Apreciacija evra privede tudi do priliva novega tujega kapitala na evropsko tržišče.

Višja gospodarska rast. Ali ima šibak dolar na gospodarsko rast euro območja velik ali zanemarljiv vpliv je težko ugotoviti. S pomočjo statistične analize in vzorčnih podatkov sem ugotovil, da se stopnja gospodarske rasti EU, z apreciacijo eura povečuje. Odvisnost med preučevanima spremenljivkama je pozitivna vendar šibka, kar pomeni da variiranje tečaja EUR/USD lahko le v manjši meri pojasnimo s varianco gospodarske rasti. Na podlagi modela lahko torej sklepamo, da je šibek dolar le delno vplival na višjo gospodarsko rast v EU.

Negativni vplivi
Nižja konkurenčnost. Med najpomembnejšimi negativnimi posledicami apreciacije evra je zagotovo izguba konkurenčnosti domačih podjetij evroobmočja glede na ponudnike iz dolarskega območja. V najslabšem položaju so podjetja iz tistih držav, ki so gospodarsko najbolj vezane na ZDA (Nemčija). Visoka vrednost evra najbolj prizadane proizvajalce avtomobilov, farmacevtsko industrijo in proizvajalce luksuznih dobrin. Za te panoge ameriški trg predstavlja ogromno tržišče z veliko kupno močjo.

Vendar se izvoz v ZDA po podatkih za obdobje 2000-2006 ni bistveno zmanjševal; nasprotno, celo nekoliko se je povečal. V nasprotju s pričakovanji so tudi rezulatati statistične analize. Visoke vrednosti preučevnih koeficientov, kažejo na pozitivno in relativno močno odvisnost med tečajem EUR/USD in izvozom, kar ni v skladu s ekonomsko teorijo, ki pravi, da apreciacija eura zmanjša konkurenčnost domačih podjetij, ki vodi do zmanjšanega izvoza. Na podlagi zgornjih podatkov je moč zaključiti, da apreciacija evra ni imela bistvenega vpliva na znižanje izvoza, saj se je le-ta v preučevanem obdobju povečeval. Izvoz se je povečeval na krilih enotnejšega in uspešnejšega sodelovanja evropskih podjetij ter zaradi preusmerjanja evropskih podjetij na nove, hitro rastoče in v zadnje času vedno bolj aktualna tržišča iz Azije (Kitajska, Indija, Rusija, itd.) in južne Amerike (Brazilija, Argentina), ki s svojo ogromno kupno močjo predstavljajo trenutno največja in najbolj perspektivna tržišča na svetu.

Dražji turizem doma. Zaradi šibkega dolarja bodo počitnice v dolarskem območju za evropske države relativno cenejše, obratno pa bodo zaradi močnejšega evra počitnice doma za tujce relativno dražje. Zaradi tega lahko pride v evropskih državah do izpada gostov. Najbolj bodo utrpeli izgubo države, v katerih turizem že tradicionalno predstavlja velik delež prihodkov (Italija, Španija).

Manjši donosi tujih naložb. Apreciacija evra je slaba novica tudi za vlagatelje, ki so vložili svoja sredstva (evre) v dolarsko denominirane vrednostne papirje.

Nižji dobički evropskih podjetij. Kot smo že opisali, rast evra pomeni pritisk na konkurečno sposobnost evropskih podjetij. Pritisk na zniževanje cen pomeni tudi pritisk za znižanje dobičkov evropskih podjetij, pri katerih oteženih pogojev prodaje tega ne bi odtehtali cenejši proizvodni stroški.

Povečanje brezposelnosti. Oteženi tržni pogoji za evropska podjetja v primerjavi z ameriškimi lahko pripeljejo do zapiranja obratov in selitev v države, kjer so stroški proizvodnje nižji. Zmanjševanje stroškov in bolj smotrna proizvodnja bosta torej pripeljali do višjih stopnj brezposelnosti za evro območje. Ekonomsko teorijo lahko podpremo tudi s pomočjo statistične analize, iz katere lahko sklepamo, da se je v obdobju ko je euro gelede na dolar apreciiral, stopnja brezposelnosti res zviševala. Povezanost med stopnjo brezposelnosti in apreciacijo eura je pozitivna in srednje močna.

Razmere se spreminjajo
Apreciacija evra je pozitivno vplivala na povečanje kupne moči prebivalstva evroobmočja, kar naj bi ugodno vplivalo na stopnjo inflacije, ki naj bi se zaradi nižjih cen ameriških proizvodov na območju EU znižala. Kljub temu da se je v omenjenem obdobju inflacija zmanjševala, pa na podlagi statistične analize ne moremo trditi da je tečaj EUR/USD bistveno vplival na znižanje le-te. Na znižanje inflacije je v največji meri (poleg nižjih cen nafte) vplival uvoz s hitro razvijajočih se manj razvitih trgov, kjer naj omenim Kitajsko, s katero se je trgovinska menjava v zadnjih petih letih več kot podvojila.

V splošnem lahko ugotovimo, da so evropska podjetja vse manj odvisna od ameriškega trga. Po podatkih za obdobje 2000-2006 je sicer moč opaziti, da se trgovinska menjava z ZDA letno zanemarljivo zvišuje, vendar precej počasneje, kot raste trgovinska menjava držav EU z ostalim svetom. V letu 2000 je uvoz iz ZDA znašal 20,59% vsega uvoza EU, v letu 2006 pa le še nekaj več kot 13%. Zmanjšuje se predvsem na račun Kitajske (13,4%) in Rusije (9,1%), ki sta poleg Japonske (6,2%) med največjimi uvozniki v EU. Podobno je moč opaziti tudi za izvoz - s to razliko, da izvoz v ZDA predstavlja še vedno precejšen del celotnega izvoza EU in sicer 23,7%; sledita Švica (7,7%) in Rusija (5,3%).

V 2007 nadaljna apreciacija eura. Kljub še vedno relativno visoki povezanosti gospodarstev EU in ZDA lahko torej opazimo trend zmanjševanja soodvisnosti. Zaključimo lahko s trditvijo, da hitro razvijajoči trgi Kitajske, Indije, Rusije in Brazilije predstavljajo za evropska podjetja ogromno tržišče in potencial. Tako lahko tudi ponovim usmeritev nadaljnje apreciacije evra v letu 2007, ki sem jo podal v prejšnem članku, saj ima do te mere šibak dolar za Evropo še vedno več pozitivnih kot negativnih posledic.

*statistična analiza je bila opravljena s pomočjo regresijskega, korelacijskega, determinacijskega koeficienta in delno s pomočjo t-preizkusa.

BRAZILIJA

2007-02-19T17:46:00.000+01:00

Malo sem bil po svetu...Takole zgleda Brazilija brez najbolj zanimivih slik:)... sedaj pa z novo paro naprej do junija!

Jen - včeraj, danes in jutri

2007-01-13T17:33:00.000+01:00

"Jen zopet navzdol, v preteklem tednu izgubil tako proti dolarju kot evru." "EUR/JPY na 5 letnem vrhu." "Vrednost jena ne odraža prave moči Japonskega gospodarstva." "Jen je trenutno najbolj podcenjena valuta, medtem ko je dolar najbolj precenjen med najmočnejšimi valutami." To so najbolj pogosti komentarji, ki smo jih lahko redno prebirali v raznih strokovnih člankih, ko je bilo govora o Japonski in jenu. Ali se bo ta trend nadaljeval ali pa bomo končno priča večji rasti japonske valute?

Poceni jen

V letu 2006 je bil Japonski jen eden izmed največjih poražencev. V letu 2006 je izgubil 1% svoje vrednosti proti dolarju, 10% proti evru in 12% proti funtu. Depreciacija je bila tako silna, da je valutno razmerje EUR/JPY doseglo najvišjo vrednost doslej, razmerje GBP/JPY pa je končalo na 8 letnem vrhu.

Depreciacija jena v letu 2006 je bila v precejšnji meri zaznamovana z odlivom ogromnih količin jenov iz Japonske s strani domačih investitorjev, ki so zaradi nizkih domačih obrestnih mer iskali višje donose drugod (predvsem v ZDA). Velik pomen ima tudi tako imenovani "carry trade" - najemanje posojil z nizko obrestno mero v jenih in nakup tuje valute ali drugih tujih dolžniških papirjev, ki so vezani na drugo tujo valuto.

Razloge za takšne odlive denarja lahko iščemo v politiki centralne banke Japonske. Ta je v želji, da bi vzpodbudila gospodarsko rast, toliko časa zniževala obrestne mere, da je denar zaradi neprivlačnosti vlaganja v domači valuti začel odtekati v druge države. Japonska se je namreč konec devedesetih let znašla v recesiji, ki jo je spremljalo padanje cen oziroma deflacija, upadanje industrijske proizvodnje in nizke domača potrošnja ob nespremenjenih plačah. Država se šele danes počasi prebuja iz skoraj 10-letnega obdobja deflacije. Šele v letu 2006 so ponovno zabeležili inflacijo v višini 0,3%, napoved za leto 2007 znaša 0,4% ter 0,7% za leto 2008. (Banka Japonske sicer zagovarja nizko inflacijo; najvišja zanjo sprejemljiva stopnja je 1%.)

Politika nizkih obrestnih mer pa ni imela zgolj negativnih posledic. Od posledično šibkega jena so najbolj profitirali izvozniki, kar naj bi posledično tudi rezultiralo v višjih plačah. Japonski izdelki so zaradi šibkega jena postali svetovno bolj zanimivi. Japonska je v svetu med vodilnimi proizvajalci elektronike, avtomobilov, strojne opreme ter železa in jekla.

Na eni strani je tako šibkost jena prinesla izredno močan izvoz, ki je glavni nosilec gospodarske rasti, po drugi strani pa zaradi nizkih obrestnih mer odteka ogromno kapitala iz Japonske.

Moč japonskega gospodarstva

Japonsko gospodarska rast se je v zadnjem času začela hitreje povečevati. Predvsem je to bilo opazno v prvem delu leta 2006, ko se je vzpon zgodil na krilih povečane domače potrošnje. Bistveno so se povečale plače - dvignile so se kar za 3,5%, kar je največ po letu 1998.

Višja gospodarska rast temelji na vse večjem zaupanju potrošnikov in gospodarstvenikov. Zaupanje pa se krepi na podlagi boljše zaposlitvene strukture, nižje brezposelnosti, povečanih investicij zaradi višjih dobičkov ter izredno močnega izvoza. V drugem kvartalu 2006 smo bili priča 18,4 odstotni rasti (na letni ravni) investicij v podjetjih. Zaradi povečane porabe ob rasti plač lahko v prihodnje pričakujemo solidno aktivnost, ki bo zagotovila nadaljevanje ekspanzije in postopno zviševanje inflacije.

Najbolj pa bi lahko po mojem mnenju k večji gospodarski rasti Japonske pripomogla pričakovana upočasnitev rasti gospodarstva v ZDA. Posledična depreciacija dolarja in zmanjšana donosnost ameriških dolžniških papirjev bi lahko prinesli ponovno preusmeritev japonskega kapitala na domači trg. Dobra novica za pritok novega kapitala je tudi podatek, da so se po nekaj letih padanja v letu 2006 začele ponovno povečevati cene zemljišč na Japonskem.

Zakaj centralna banka ne dvigne obrestnih mer?

Predvsem se boji, da bi prehiter dvig obrestne mere povzročil zaustavitev gospodarske rasti. Politika dvigovanja obrestne mere na Japonskem ni tako agresivna, kot je značilno za Evropo in ZDA. Po dvigu ključne obrestne mere junija 2006 za 0,25% je novi ministrski predsednik Abe (prej Koizumi) zelo previden, saj meni, da država rabi čas za prilagoditev temu povišanju.

Novi premier Abe naj bi bil v nasprotju s svojim prehodnikom tudi precej bolj nacionalističen, kar pomeni, da verjame v močno Japonsko. To lahko razumemo tudi tako, da bo podpiral moč domače valute. Vendar pa je zagovornik nizkih obrestnih mer, kar ni združljivo z logiko močnega jena. V nasprotju z njim guverner centralne banke Toshihiko Fukui zagovorja politiko višjih obrestnih mer. Kot lahko razberemo, je zaradi razmerja moči težko oceniti prihodnjo usmeritev japonske politike.

Apreciacija jena – kdaj?

Glavno vprašanje, na katerega marsikdo išče odgovor je; kaj se bo zgodilo, če Japonska v naslednjem tednu dvigne obrestno mero za 0,25%. Po mojem mnenju nič, saj ostane razlika med obrestnim meram proti vsem najmočnejšim valutam še vedno velika. Kratkoročno bo jen verjetno nekoliko pridobil proti vsem glavnim valutam, vendar bo kmalu zopet dosegel stare vrednosti. Kljub temu, da se potihem pričakuje dvig Japonske ključne obrestne mere že v mesecu januarju, sem sam mnenja, da bo Japonska dvignila obrestno mero šele takrat, ko jo bo in če jo bo FED znižal. Samo na ta način se bo obrestni diferencial med omenjenima državama občutno znižal. Ob predpostavki, da FED ne znižuje oziroma zvišuje obrestne mere samo enkrat, bi to lahko vodilo do večje oz. daljše apreciacije jena. Torej prvi močnejši signali o zmanjšanju gospodarske rasti v ZDA in znižanje obrestne mere s strani FED, bi morale biti dovolj močan signal za intervencijo centralne banke Japonske, saj bodo le na ta način preusmerile rast na domačo potrošnjo.
Kljub pozitivnim signalom Japonskega gospodarstva in »ugodni« tehnični analizi, ki kaže na podcenjenost valutnega para USD/JPY sam ne pričakujem večje apreciacije jena v prvem delu leta. Mogoče bi lahko večjo apreciacijo jena zaznali pred volitvam poleti. Menim, da bomo lahko še kar nekaj časa brali zgoraj omenjene članke, saj imata tako šibek jen, kot nizka obrestna mera tudi pozitiven učinek na Japonsko gospodarstvo.

Evro ali Euro

2007-01-07T21:56:00.000+01:00

Evro:

Evro je enotna valuta Evropske unije. V evroobmočju, ki ga sestavljajo Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska in Španija, so evro kot plačilno sredstvo začeli uporabljati 1. januarja 2002. Zaenkrat jo je uvedlo 13 članic evroobmočja, če poleg že štejemo Slovenijo (in nekaj drugih držav ter odvisnih ozemelj), ki so izpolnile maastrichtska konvergenčna načela (nizka stopnja inflacije, nizka stopnja obrestnih mer, stabilni tečaji valut, vzdržne javne finance, skladnost zakonodaje s pravnim redom EU-ja) sprejeta na Maastrichtski medvladni konferenci leta 1991. Poleg omenjenih držav uporabljajo tudi nečlanice EU, in sicer po uradnemu sporazumu Monako, San Marino in Vatikan, brez uradnega sporazuma pa Andora, Črna Gora, Kosovo ter Severna Koreja, ki je evro sprejela kot valuto za mednarodno trgovanje.

Razumevanje novih tečajev:

Devizni tečaj nam pove, koliko enot ene valute lahko na deviznem trgu kupimo z eno enoto neke druge valute. Tolar je bil v primerjavi s drugimi valutami šibka valuta, saj je vrednost tuje valute izražena z x enot slovenskega tolarja (1EUR=239,64SIT). Evro pa kotira proti vsem svetovnim valutam direktno in je tako imenovana močna valua (1EUR=1,315USD). Na tolarskih tečajnicah ni bilo težko ugotoviti, da banka ceneje odkupuje devize (NTEUR=239,25 SIT) in jih dražje prodaja (PTEUR=240,75 SIT). S prevzemom evra pa bo nakupni tečaj (NTEUR=1,3158 USD) višji od prodajnega tečaja (PTEUR=1,3022), vendar le navidezno. Tečajno listo beremo: banka kupuje dolarje po tečaju 1,3158, kar pomeni, da prodaja en evro; banka prodaja dolarje po tečaju 1,3022, kar pomeni, da kupuje en evro. Padec razmerja EUR/valuta bo pomenilo, da se valuta v primerjavi s evrom draži in bo potrebno za nakup le-te odšteti več evra, po drugi strani pa bomo ob prodaji evra dobili manj enot tuje valute. Obratno pa bo ob višanju razmerja EUR/valuta pomenilo, da se evro v primerjavi z ostalimi valutami krepi in bomo na ta način morali za nakup ene enote evra odšteti več enot tuje valute.

Gibanje deviznih tečajev:
Gibanje deviznih tečajev na svetovnih trgih je že nekaj časa pod močnim vplivom političnih in gospodarskih dogajanj. Najpomembnejši dejavniki pri oblikovanju deviznih tečajev tvorijo tržna pričakovanja ter dnevno objavljeni pomembnejši podatki (ekonomski koledar). Pred vsako objavo posameznega podatka ima strokovna javnost svoja pričakovanja, ki so zapisana v omenjenem koledarju za cel teden vnaprej. Vsako odstopanje od teh pričakovanj lahko zaniha posamezno valuto oziroma vodi v nestanovitnost trga. Informacije glede na njihovo pomembnost razvrščamo v tri skupine: rumeno, oranžno in rdečo. Najpomembnejša je rdeča skupina, saj poglavitno vpliva na oblikovanje vrednosti posamezne valute. Sem spadajo indeksi cen življenjskih potrebščin, stanje trga dela, raven obrestnih mer, izdatki potrošnikov, mednarodna menjava in vpliv višje sile.

Slovenija in evro:

Za Slovenijo bo to pomenilo, da vpliva na tečaj evra proti ostalim valutam ne bo imela. Pri dnevnem oblikovanju tečajev bodo banke tečaj evra nasproti ostalim valutam direktno povzele po tečajih, ki se bodo oblikovali na deviznem trgu. To pa ne bo pomenilo, da med bankami ne bodo obstajale razlike. Banke bodo še vedno imele svojo politiko pri oblikovanju tečajev, kar bo vodilo do oblikovanja različnih tečajev. Posebnosti slovenskih evrov sta dve. Prva posebnost je pri imenovanju valute in sicer uporabljamo izraz evro in ne euro. Obe obliki sta sicer pravilni, s tem da je druga (z u-jem) obvezna, ko jo uporabljamo v zakonih in drugih pravnih predpisih. Druga posebnost je, da imamo kot ena redkih držav članic evroobmočja na t. i. nacionalni strani kovancev svoje državne simbole. Na kovancu za dva evra je upodobljen portret največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, pod njegovo podobo pa je vpisan še Prešernov rokopis verza Žive naj vsi narodi. Na kovancu za en evro je upodobljen Primož Trubar, poleg katerega je stavek Stati inu obstati. Na kovancu za 50 centov je prikazana podoba Triglava, ozvezdje raka in napis Oj Triglav moj dom. Na kovancu za 20 centov sta upodobljena lipicanca, na kovancu za 10 centov pa neizveden Plečnikov načrt slovenskega parlamenta, nad katerim je napis Katedrala svobode. Motiv na kovancu za pet centov je sejalec, na dveh centih knežji kamen, na enem centu pa štorklja.

Pogled v prihodnost: EURUSD

2006-12-30T17:51:00.000+01:00

V začetku decembra 2006 je razmerje EURUSD prvič po marcu 2005 preseglo razmerje 1,33. Argument za rast lahko najdemo v pričakovanjih, da bo ECB še dvigovala ključno obrestno mero, ameriški Fed pa jo bo nižal. Trenutno razmerje EURUSD niha okrog vrednosti 1,31. Glavno vprašanje, na katerega bom poskušal odgovoriti v tem članku, je to, ali je trenutno stanje na trgu začetek večjega padajočega trenda evro valute ali pa smo priča le manjšemu popravku pred ponovno krepitvijo le-te, ki bi se lahko nadaljevala v daljši vzpon - sedmi korak na priloženem grafu.

Da bi ugotovili, kakšen trend prevladuje na trgu, moramo določiti podporne in odporne črte oziroma točke. Podporna črta na grafu povezuje pretekle doline in predstavlja raven cen, kjer na trg običajno vstopijo novi kupci, ki s svojimi nakupi presežejo ponudbo in tako preprečijo nadaljno padanje cene. Razmerje 1,3052, ki ga je valutno razmerje EURUSD testiralo 18. decembra, predstavlja prvo podporno točko. Druga močnejša podporna točka je pri razmerju 1,2976 (doseženem 5. junija 2006). Padec pod to točko bi lahko pomenil začetek padajočega trenda vsaj do razmerja 1,2820, ki predstavlja tretjo podporno točko. Odboj od prve oziroma druge podporne točke pa bi lahko pomenil, da je bil padec valutnega razmerja le manjša korekcija, do katere mora priti zaradi vnovčevanja dobičkov in je podlaga za ponovno rast.
Obratno kot za podporno točko velja za odporno točko, da povezuje pretekle vrhove in predstavlja raven cen, kjer se je v preteklosti naraščanje cen ustavilo zaradi vstopa novih prodajalcev. Prva odporna točka se nahaja pri razmerju 1,3244 in je bila dosežena 20 decembra; druga, veliko pomembnejša, pa se nahaja pri razmerju 1,3368, doseženem 4. decembra. Preboj te meje bi pomenil naraščajoči trend in posledično rast proti tretji odporni točki, doseženi 11. marca 2005 pri razmerju 1,3483. Dober indikator, kam se bo trend v prihodnosti dejansko gibal, so kratke oziroma dolge pozicije v posamezni valuti. Kratka pozicija je tista, v kateri trgovec proda glavno valuto, ker pričakuje, da bo njena tržna vrednost padla; obratno velja za dolgo. Vlagatelj je lahko “dolg” v eni valuti in “kratek” v drugi. To hkrati pomeni, da je mogoče ustvariti dobiček tako na rastočih kot na padajočih trgih. V zadnjem tednu leta je bilo moč opaziti zmanjševanje števila tako dolgih kot kratkih pozicij v primerjavi s predhodnim tednom, kar bi lahko pomenilo, da se korekcija bliža koncu. Tudi podatek, da je število kratkih pozicij še vedno višje od dolgih, nam pove, da je trg še vedno v naraščujočem trendu.

Nakupne oziroma prodajne signale lahko opazujemo tudi s pomočjo oscilatorjev. Glavne značilnosti oscilatorjev so naslednje: najprimernejši so, ko je njiihova vrednost ekstremna. Če se vrednost nahaja okoli zgornje meje (nad 70), velja da je trg precenjen, če se nahaja pod spodnjo mejo (pod 30), je trg podcenjen. Prečkanje sredinske črte nam tudi lahko pomembno pomaga pri nakupnih in prodajnih signalih. S pomočjo MACD indikatorja, ki prikazuje razmerje med dvema eksponentnima drsečima sredinama in stohastičnega oscilatorja (SD in SK linija) je moč videti, da je valutni par EURUSD malce podcenjen, vendar še vedno ustvarja prodajne signale. Indikator relativne moči pa se približuje vrednosti 50, ki lahko pomeni točko podpore in na ta način ponovno rast evra.

Za uspešno poslovanje v valutnih poslih moramo posamezno valuto preučiti zgodovinsko, ter s pomočjo tehnične ter temeljne analize. Ključna je tudi informiranost o političnem, socialnem in gospodarskem stanju trgov. Tehnična analiza, katere rezultat je podajal dosedanji tekst, se opira le na analizo preteklih cen. Pomembno pa je analizirati tudi najpomembnejše makroekonomske podatke posamezne države (BDP, obrestna mera, stanje brezposelnosti, inflacija).

V letu 2006 so se uresničile napovedi o nadaljevanju izboljšanja gospodarske rasti v evroobmočju, predvsem na podlagi rasti kazalnikov zaupanja podjetij in potrošnikov, izboljšanja rasti industrijske proizvodnje, razmeroma dobre rasti trgovine na drobno in večje zaposlenosti. Nasprotno se za ZDA pričakuje umiritev rasti gospodarstva. Značilnosti trenutnega stanja na ameriškem trgu sta nizka brezposelnost in visoka potrošnja, po drugi strani pa šibak proizvodni in nepremičninski trg. To neskladje trgov vodi v visoko volatilnost - nihajnost valutnega para EURUSD.
Vendar se stanje v ZDA izboljšuje. Zmanjševanje trgovinskega deficita v zadnjem obdobju je rezultat tako povečanega izvoza kot zmanjšanega uvoza. Tudi zaradi ugodnih vremenskih razmer se je uvoz najbolj zmanjšal na področju naftnih derivatov, kar se odraža tudi na ceni nafte na trgu.

Argument za rast evra proti ameriškemu dolarju v 2007 gre iskati predvsem v izboljšanju obrestnega diferenciala - razlike med obrestnima merama in spremenjenih pričakovanj glede dvigov obrestnih mer v ZDA. V letu 2007 pričakujem vsaj še en dvig evro obrestne mere do ravni 3,75% ter znižanje obrestne mere za dolar na raven 5,00%.
Kako kmalu bo prišlo do nadaljne rasti evra, ne more nihče zanesljivo napovedati. Kot pa sem v tem tekstu nakazal, lahko pride do tega že zelo kmalu. Menim, da bo razmerje EURUSD kmalu (do marca 2007) ponovno testiralo drugo podporno točko pri 1,3368, ki ga je valutni par dosegel 4. decembra, in jo tudi preseglo.

Strahovi, da bi dolar močneje depreciral, pa so po mojem mnenju odveč - po pričakovanem prvem Fedovem znižanju obrestne mere bi bila ponovitev presenečenje. Valutno razmerje se bo tako sredi leta 2007 bolj stabiliziralo. Proti koncu leta 2007 se lahko znova znajde pod pritiskom zaradi novih špekulacij o znižanju ključne obrestne mere s strani ECB. Kaj bo v resnici prineslo leto 2007, bomo lahko kmalu videli.

NAFTA – ZLATO – DOLAR - EVRO

2006-12-22T14:43:00.000+01:00

Cena zlata in nafte naj bi se gibali premo sorazmerno in večinoma obratno sorazmerno od ameriškega dolarja. Znano je že, da ko dolar pada, cena zlata skoraj po pravilu pridobiva. Zakaj? Premo sorazmerno gibanje cene nafte in zlata, lahko pojasnimo delno s razlogom, da ima višanje cene nafte vpliv na povišanje splošne ravni cen, kar povzroči inflacijo, posledično nižanje vrednosti denarja in s tem nakup zlata za ohranjanja premoženja – višje povpraševanja po zlatu dvigne ceno le-temu. Če v neznanko vpeljemo še evro valuto, lahko opazimo, da bi se moral evro gibati premo sorazmerno s ceno nafte in ceno zlata, saj le-ta raste ko ameriški dolar pada. Vendar pa v realnosti ni povsem tako. V primeru, da bi s evri kupovali zlato, cena le tega naraste zaradi povečanega povpraševanja, medtem ko cena evru zaradi povečane ponudbe pade.

Tako dolar kot zlato in v zadnjem času evro, predstavljajo funkcijo mednarodnih denarnih rezerv oziroma hranilca vrednosti. Največji vpliv na cene na trgu imajo največje svetovne velesile kot so to ZDA, Kitajska, Indija, Japonska, EU s svojimi ekonomskimi (trgovinskimi presežki, denarnimi rezervami, preko centralnih bank-OM, inflacije, itd) in neekonomskimi (pričakovanja, vojne) dejavniki. Zato so vsakršne napovedi nehvaležne in lahko popolnoma napačne, saj temeljijo na predpostavkah, katere se pričakuje, ne pa na predpostavkah, ki se bodo zares dogodile. Pa vendar sam pričakujem v prvem delu leta 2007 manjšo korekcijo delniškega trga, rahlo rast cen nafte do konca kurilne sezone, dodaten padec ameriške valute, kar bi pomenilo ugodne razmere za rast cen plemenitih kovin (srebra, zlata) in evra. V spomladanskih oziroma poletnih mesecih leta 2007 pa pričakujem padec cene nafte (do meje blizu 55$ za sodček), rast dolarja in ponovno krepitev delniških trgov na nove maksimume in hkrati manjšo korekcijo na trgu plemenitih kovin.

EUR/USD

2006-12-16T17:36:00.001+01:00

Tehnična analiza:
Pri razmerju 1,3366, ki ga je valutni par dosegel 4 decembra je 14 dnevni RSI pokazal, da je valutni par že močno precenjen (W=84,65). RSI se trenutno zopet približuje W=50, ki bo verjetno pomenila točko odpora padajočemu trendu. Podobno je moč razbrati s pomočjo MACD indikatorja, saj sta tako signalna linija kot ekponentna drseča sredina precej nad ničlo. Oscilator je samo potrdil, da je bil valutni par EURUSD pri 1,3366 močno precenjen in je ustvarjal prodajne signale, vendar še enkrat se le-ta približuje odporni točki, kjer bi lahko generiral nove nakupne signale in s tem nakazal ponovno rast omenjenega para. V primeru, da bi valutni par še dodatno padel pod prvo odporno točko pri 1,3030, bo ponovno (po juliju 2006) razmerje pri 1,2980 pomenilo pomembno odporno točko. Odboj od te točke navzgor bi pomenil, da je bil padec valutnega para le trenutna korekcija za nov zagon navzgor proti razmerju 1,35.

Temeljna analiza:
Tehnična analiza brez temeljne analize nam ne pokaže celotnega vpogleda v gibanje same valute. Značilnosti trenutnega stanja na ameriškem trgu so dobra zaposlenost (nizka brezposelnost in dokaj veliko novo ustvarjenih delovnih mest) in visoka potrošnja, ki ima na drugi strani šibak proizvodnji in nepremičninski trg. To neskladje trgov se odraža v visoki volativnosti valutnega para. Po mnenju strokovnjakov lahko pričakujemo znižanje ključne obrestne mere za ameriško valuto v prvi do drugi polovici leta 2007, kar bo verjetno dodatno vodilo v padec le-te valute. Manjšanje obrestnega »spreda« med dolarjem in evrom in slabšanje trga zaposlenosti v ZDA bi lahko po mojem mnenju vodilo do razmerja vse tja do 1,40 do konca leta 2007. Sam pričakujem v prvem delu leta 2007 ponoven padec dolarske valute, do ponovnega testiranja razmerja podporne točke pri 1,3366, ki ga je valutni par dosegel 4 decembra. Prilagam pa tudi napoved banke UBS za 2 leti v prihodnost za nekaj valut.

TERMININSKI (FORWARD) POSLI

2006-12-15T23:57:00.000+01:00

Kaj je terminski nakup? Je zavezujoč dogovor med dvema strankama o nakupu oziroma prodaji določenega zneska deviz po trenutnem oz. promptnem tečaju in zagotovitve tega zneska deviz na določen dan v prihodnosti.
Sem uvrščamo devizne transakcije, pri katerih se prodajalec in kupec dogovorita o ceni devize danes, izvedba transakcije pa je od sklenitve posla odmaknjena več kot dva delovna dneva. Zaradi specifičnosti posameznih pogodb se z njimi ne trguje na organiziranem trgu. Le-te so v različnih elementih prilagojene individualnim potrebam posameznega klienta, zato je stopnja dejanske realizacije teh pogodb izredno visoka. Tako so elementi terminske pogodbe (npr. pogodbeni zneski, ročnost pogodbe, datum izvršitve) predmet pogajanja med pogodbenima partnerjema. Tovrstne pogodbe se običajno sklepajo za obdobje do enega leta.

Za koga? Za podjetja, čigar poslovanje je povezano tujimi plačilnimi sredstvi. Če se spremeni devizni tečaj, se spremeni tudi vrednost sredstev in dolgov podjetja. Taka podjetja so večinoma izvozniki, ki terminsko prodajajo bodoče terminske prilive in na drugi strani uvozniki, ki terminsko kupujejo devizna sredstva. Dobro podjetje, ki se ne želi izpostaviti dodatnim tveganjem apreciiacije oz. depreciiacije posamezne valute si s terminskim poslom že danes zagotovi znan tečaj v prihodnosti in s tem zmanjša tveganje. Osnovni namen je zavarovanje (hedging) pred valutnim tveganjem, lahko pa se uporablja tudi v špekulativne namene za ustvarjanje dobička na podlagi tečajnih razlik.

Kako izračunati terminski tečaj? Terminski tečaj tuje valute se izračuna iz promtnega oz. trenutnega tečaja in razlik med obrestnimi merami udeleženih valut.

Terminski tečaj =(OM(kotirajoče valute)-OM(osnovne valute)) x PT x dospetje / 100 x 360

Zakaj? Podjetje si s terminskim poslom zagotovi varnejšo prihodnost in s tem tudi lažje načrtovanje prihodnega poslovanja podjetja. Podjetje zniža dodatna tveganja, ki bi lahko nastala zaradi tečajnih razlik.

OBRESTNE MERE

2006-12-15T16:00:00.000+01:00

Valute imajo preko obrestnih mer velik vpliv na gospodarstvo, zato si bomo v današnji temi ogledali ključne obrestne mere petih zame najbolj aktualnih valut (EUR, USD, CHF, GBP, JPY). Informacija bo najbolj zanimiva predvsem za vse valutne špekulante in bodoče oziroma obstoječe posojilojemalce. V tabelah sem zbral podatke o OM za 5 najbolj aktualnih valut ter njihovo pričakovano gibanja do prvega kvartala 2008. Same napovedi med bankami so zelo različne, v globalu pa lahko opazimo, da se letošnje viharno leto na področju spreminjanja OM v letu 2007 ne bo ponovilo. Najbolj zanimiva tema z zagotovostjo lahko trdim bo manjšanje obrestnega »spreada« med EUR in USD in s tem verjetno povezana depreciiacija ameriškega dolarja. Kako se bo gibal valutni par EURUSD v prihodnosti, bom razmišljal v naslednji temi.