Kitajsko gospodarstvo je v letu 2006 zabeležilo zavidljivo gospodarsko rast (10,7%), najvišjo po letu 1995. V zadnjem času je namreč beležilo več kot dvakrat višjo gospodarsko rast glede na preostale svetovne gospodarske velesile. Ta je bila posledica zelo agresivne investicijske in izvozno usmerjene politike, ki pa najverjetneje, vsaj na dolgi rok ne bo brez posledic. Visoko zadolževanje podjetij in presežne proizvodne zmogljivosti, bodo najverjetneje negativno vplivale na cene izdelkov. Posledično se bodo znižali tudi dobički gospodarskih družb.
V letu 2006 je kitajsko gospodarstvo zabeležilo presežek v trgovini v znesku 177,6 bn $, kar je 75% več kot v letu 2005. Nenasitna gospodarska velesila, ki ima apetit po nafti, surovinah in tujem kapitalu s svojim konkurenčnim izvozom, ki se že peto leto zapored povečuje več kot 20% letno, ustvarja rekordne presežke na trgovinski bilanci. Po količini trgovinskega blaga je Kitajska tretji največji uvoznik in izvoznik na svetu (po podatkih eurostat-a iz leta 2005). Največji trgovinski partner Kitajske je EU.
Močan vpliv na izredno konkurenčen izvoz ima poleg globalnega povpraševanja tudi kitajska valuta. Podcenjenost juana namreč povzroča velik zunanjetrgovinski presežek Kitajske s preostalim svetom, predvsem z ZDA, v manjši meri s EU. To naj bi bil tudi glavni razlog za apreciacijo juana v prihodnosti, s čimer bi se uravnale nestabilnosti na svetovnih trgih. Apreciacija juana bo imela za posledico dražje kitajske izdelke na tujem, hkrati pa se bo povečala konkurenčnost tujih podjetij. Apreciacija juana pa bo ugodno vpliva tudi na kitajska uvozno naravnana podjetja. V letu 2006, ko kitajski juan ni več vezan na dolar, temveč na košarico valut, je proti dolarju pridobil več kot 6,5% vrednosti.
Nadaljnja kitajska rast bo v največji meri odvisna od svetovnega povpraševanja po njenih izdelkih (predvsem od ZDA in EU) in od politike kitajske vlade, ki želi upočasniti skoraj nenadzorovano gospodarsko rast. Znižanje le-te je moč pričakovati tudi zaradi nižje rasti globalnega povpraševanja in vse nižjih napovedi svetovne gospodarske rasti.
ZDAV zadnjem četrtletju 2006 so ZDA zabeležile izredno močno gospodarsko rast (3,5% letno). Povečan izvoz in ogromen trgovinski primankljaj, nižji potrošniški izdatki, konec nepremičninskega balona in relativno visoka ključna obrestna mera so le nekateri podatki, ki nakazujejo na nižjo gospodarsko rast v letu 2007. Ameriška centralna banka že dalj časa opozarja na prihajajočo obdobje nižje gospodarske rasti, predvsem zaradi intersa po nižji inflaciji.
Značilnosti trenutnega stanja na ameriškem trgu so nizka stopnja brezposelnosti kljub vse nižji rasti novih delovnih mest, padajoče cene nepremičninskega trga, nizka potrošnja in šibak proizvodni trg. Posledica takega stanja ameriškega gospodarstva je šibek dolar, ki je zadnjem času depreciiral domala proti vsem najmočnejšim valutam. Nižja pričakovanja gospodarske rasti ter slabše stanje ameriškega gospodarstva ob visokem trgovinskem primankljaju so v vrednosti dolarja že upoštevana. Zato večjih premikov v valutnem paru EUR/USD v letu 2007 ne pričakujem. Večje premike v valutnem paru bi lahko povzročile le odločitve predvsem s stani FED-a o predčanem znižanju ključne obrestne mere. Sam pričakujem, da bo FED znižal ključno obrestno mero šele proti koncu leta 2007, podlago za mojo odločitev iščem v trenutnih nizkih cenah nafte in za enkrat še solidni gospodarski rasti ameriškega gospodarstva.
EU
Evropsko gospodarstvo za razliko od ameriškega doživlja pravi preporod. Gospodarska rast je v letu 2006 namreč znašala 2,7%, kar je najvišja rast po letu 2000. Močno gospodarsko rast strokovnjaki pričakujejo tudi v letu 2007, ki naj bi bila posledica višjih zaslužkov, izboljšanih finančnih pogojev ter povečanih investicij evropskih podjetij. Posledično nižja brezposelnost zaradi odprtja novih delovnih mest, naraščujoče plače ob nizkih cenah energije bodo v letu 2007 zagotovo pripomogle k izboljšani blaginji tako podjetij kot gospodinjstev v EU.
V drugem delu leta 2007 pa vseeno lahko pričakujemo umiritev rasti. Razloge lahko iščemo v naraščujoči ključni obrestni meri, v nižjih pričakovanjih svetovnega povpraševaja in v vse močnešem evru, ki bo zagotovo imel vpliv na zmanjšanje izvoza, predvsem s dolarsko vezanimi državami. Vpliv na nižjo gospodarsko rast v EU v letu 2007 bosta imeli preko povišanih davkov tudi Nemčija in Italija.
Ponoven dvig ključne obrestne mere v EU lahko pričakujemo že v marcu 2007 (na 3,75%), predvsem zaradi prevelike likvidnosti denarja v obtoku. Nadaljnjega dviga obrestne mere v letu 2007 ne pričakujem, saj je stopnja inflacije usklajena s ravnijo, ki jo priporoča ECB.
JAP
Rast japonskega gospodarstva je v letu 2006 znašala 2,2 odstotka. Višja rast v primerjavi s prejšnimi leti je bila predvsem posledica rasti v zadnjem četrtletju leta 2006 (4,8% na letni ravni), ko je na rast druge največje svetovne ekonomije v največji meri vplivala povečana potrošnja in tradicinalno močan izvoz. Ti dogodki so zopet obodili upanje, da bo centralna banka japonske ponovno dvignila ključno obrestno mero. To je pozitivno vplivalo na tečaj jena, ki je v tednu dni pridobil več kot 4 odstotne točke proti dolarju. Razloge za večjo apreciacijo jena v zadnjem obdobju lahko iščemo tudi v zadnjih borznih dogodkih, ko se je zaradi popravkov svetovnih delniških tečajev navzdol zmanjšala naklonjenost k tveganju, kar je vodilo do nakupnih pritiskov na jen.
Rast japonskega gospodarstva je v prvem četrtletju leta 2007 kljub visokemu zunanjetrgovinskemu presežku dušilo šibko domače povpraševanje, ki je bilo posledica nizkih rasti plač. V drugem delu leta 2007 lahko postopno pričakujemo višjo rast plač, kar bo ob višji domači potrošnji privedlo do znižane stopnje brezposelnosti. Padajoče cene nafte, poceni uvoz iz Kitajske ter padajoči stroški dela bodo še naprej zniževali že tako nično stopnjo inflacije na Japonskem.
ZAKLJUČEK
Kako velik je vpliv Kitajske na svetovno gospodarstvo in njeno rast smo bili priča v zadnjih tednih, ko je Kitajskemu padcu borznega indeksa za preko 9% sledil še preostali svet. Padec je bil posledica govoric, da kitajska vlada načrtuje obdavčenje kapitalskih dobičkov in namerava omejiti nadaljno pretirano zadolževanje podjetij. Kako velik potencial predstavlja azijsko tržišče bo pokazal čas, že sedaj pa lahko zaključimo, da imajo omejena tržišča na svetovno gospodarstvo vse večji vpliv.
Ni komentarjev:
Objavite komentar