Finančni sistemi v idelanih pogojih medsebojno soodvisno delujejo kot švicarska ura. Že nekaj časa pa temu ni tako. Na trgih ta trenutek prevladuje visoka volativnost in medsebojna nepovezanost.
Na eni strani bi lahko iz stanja borznih trgov in iz statističnih podatkov za ZDA, predvsem o gospodarski rasti in stanju trga dela, sklepali, da je globalno gospodarstvo zdravo. Korekcija borznega trga, ki se je zgodila v oktobru, zaradi številnih odpisov s strani finančnega sektorja, pa le popravek, ki je normalna reakcija na teh trgih.
Po drugi strani pa so razmere daleč od idealnih. Dejstva, kot so, naraščajoče medbančne obrestne mere, zaostreni kreditni in posojilni pogoji ob padajočih cenah nepremičnin ter visoka inflacija, so le nekatere posledice, ki pomenijo grožnjo svetovni rasti. Izgube iz naslova finančne krize pa še naraščajo.
Nižanje obrestnih mer sicer praviloma zmanjšuje privlačnost valut, vendar ne vedno. Vsako gospodarsvo mora v določenem trenutku in v danih okoliščinah najti pravo gospodarsko ravnotežje.
Počasi, s pomočjo agresivne politike ameriške centralne banke, bo trg zagotovo absorbiral šoke, prisotne na kreditnih trgih. To bo povzročilo nov pritok svežega denarja na ameriške finančne trge, kar bo ugodno vplivalo na celotno ekonomijo in posledično pomagalo tudi dolarju.
Zadnje posledice finančne krize bi po mnenju analitikov lahko občutili še v drugi polovici leta 2008 oziroma v prvi polovici leta 2009, ko bo ključna obrestna mera ZDA že prcej pod štirimi odstotki in valutni par EURUSD blizu današnjih vrednosti.
Zaključek
Posledice finančne krize so vse bolj vidne. Visoka nenaklonjenost k tveganju, zaostreni kreditni in posojilni pogoji, nižja pričakovanja o gospodarski rasti, padajoča ameriška ključna obrestna mera, šibek dolar in še bi lahko naštevali.
Cena, ki jo plačuje Evropa v primerjavi z ZDA ostaja nizka. Visoka inflacija ob premočnemu evru bo v letu 2008 negativno vplivala na gospodarsko rast. Zaostreni posojilni in kreditni pogoji bodo ob ponovih izgubah - odpisih finančnega sektorja, povzročili prilagoditev monetarne politike ECB. Takrat ne bo več smiselno izbirati med zvišanjem oziroma znižanjem obrestne mere, temveč kolikšna je raven obrestne mere, ki bo pozitivno vplivala na rast evropskega gospodarstva.
Nasprotno pa FED, s svojo agresivno monetarno politiko, želi čim hitreje povišati gospodarsko rast in ustvariti lažno sliko o cvetočem gospodarskem imperiju, ki je nekoč res bilo.
V tem trenutku, v nasprotju s pričakovanji trga, 11. decembra pričakujem znižanje ameriške ključne obrestne mere za 0,50 odstotnih točk. To bo kratkoročno zaopet okrepilo finančne trge. Morebitno panično reakcijo trga, zaradi visokega znižanja obrestne mere, pa bo FED omejil s zanikanjem ponovnega znižanja obrestne mere v januarju 2008.
Na eni strani bi lahko iz stanja borznih trgov in iz statističnih podatkov za ZDA, predvsem o gospodarski rasti in stanju trga dela, sklepali, da je globalno gospodarstvo zdravo. Korekcija borznega trga, ki se je zgodila v oktobru, zaradi številnih odpisov s strani finančnega sektorja, pa le popravek, ki je normalna reakcija na teh trgih.
Po drugi strani pa so razmere daleč od idealnih. Dejstva, kot so, naraščajoče medbančne obrestne mere, zaostreni kreditni in posojilni pogoji ob padajočih cenah nepremičnin ter visoka inflacija, so le nekatere posledice, ki pomenijo grožnjo svetovni rasti. Izgube iz naslova finančne krize pa še naraščajo.
Pesimistične ocene ocenjujo škodo, nastalo v tokratni finančni krizi, ki naj bi bila primerljiva s Japonsko krizo bančništva v letu 1990, na okoli 500 milijard $.
Od tu naprej vodita dve poti. Optimisti verjamejo, da bo politika centralnih bank, kratkoročno zagotovila dovolj likvidnosti v obtoku in s pomočjo padajočih obrestnih mer, omogočila stabilizacijo in nadaljnji razvoj gospodarstva. Pesimisti pa nasprotno ne verjamejo v serijo očiščevalnih akcij in napovedujejo svetovno recesijo globalnega gospodarstva.
ECB: skrb za inflacijo
Primarna naloga ECB v primerjavi z FED ni skrb za konjunkturo, ampak zgolj za ohranjanje vrednosti denarja. Novemberska inflacija - 3%, je bila na letni ravni najvišja v zadnjih šestih letih, kar je precej nad željeno 2 odstotno ravnijo, ki jo želi ECB. Visoka inflacija je bila torej poglavitni razlog, zakaj ECB na zadnjem zasedanju ni sledila nekaterim centralnim bankam (FED, BOE).
Po mnenju analitikov, ECB v prihodnosti ne bo preostalo drugega, kot da sledi zgledu ameriške centralne banke in začne zniževati obrestno mero. Trenutna visoka inflacija naj bi bila kratkoročne narave in v veliki meri posledica finančne krize oziroma visokih cen nafte in hrane.
Podobnosti neodločene monetarne politike ECB lahko najdemo tudi v letu 2001. Tudi takrat je ECB dolgo časa zviševala obrestno mero, potem pa je navkljub visoki inflaciji, zaradi tehnološke krize, začela proces nižanja obrestne mere.
Nižja ključna obrestna mera evro območja bi zagotovo ugodno vplivala na rast evropskega gospodarstva. Pocenila bi se posojila, kar bi povečalo potrošnjo gospodinjstev ter investicij podetij. Rezultat so višji dobički podjetij, kar povzroča ugodno klimo za širjenje in nove prevzeme evropskih podjetij. Hkrati bi se znižala tudi vrednost evra, kar bi posebej ugodno vplivalo na evropska podjetja, ki svoje izdelke prodajajo za ameriške dolarje.
FED: osnovni cilj visoka gospodarska rast
FED pa se za razliko od ECB ne skrbi naraščajoča inflacija. Glavno vprašanje, na katerega odgovor pričakujemo 11.decembra je, ali bo znižal ključno obrestno mero za 0,25 ali 0,50 odstotnih točk.
Znižanje ključne obrestne mere za 0,50 odstotonih točk bi lahko negativno vplivalo na trg. Trg bi lahko panično odreagiral v smislu, kaj FED skriva, saj statistično gledano ameriško gospodarstvo še vedno ostaja močno. Po drugi strani pa se je trg že nekoliko navadil na vsakokratno znižanje ključne obrestne mere ZDA. V tem smislu je FED postal, tako imenovani »suženj trga«. Lahko samo od daleč opazuje, kaj se dogaja z ameriškim gospodarstvom in niža obrestno mero v upanju na boljšo prihodnost.
Na trgu v tem trenutku prevladuje mnenje, da bo FED znižal obrestno mero le za 0,25 odstotnih točk. Na podlagi Futursov pa je moč ugotoviti, da v zadnjem času vse hitreje narašča možnost, da bo FED znižal ključno obrestno mero za 0,50 odstotnih točk.
Iskanje gospodarskega ravnotežja
Med najpomembnejšimi cilji ameriškega gospodarstva še vedno ostaja vprašanje, kdaj bo obrestna mera dovolj nizka, da bo povzročila pozitiven preobrat v gospodarski rasti in ugodno vplivala na izredno šibek dolar.
Od tu naprej vodita dve poti. Optimisti verjamejo, da bo politika centralnih bank, kratkoročno zagotovila dovolj likvidnosti v obtoku in s pomočjo padajočih obrestnih mer, omogočila stabilizacijo in nadaljnji razvoj gospodarstva. Pesimisti pa nasprotno ne verjamejo v serijo očiščevalnih akcij in napovedujejo svetovno recesijo globalnega gospodarstva.
ECB: skrb za inflacijo
Primarna naloga ECB v primerjavi z FED ni skrb za konjunkturo, ampak zgolj za ohranjanje vrednosti denarja. Novemberska inflacija - 3%, je bila na letni ravni najvišja v zadnjih šestih letih, kar je precej nad željeno 2 odstotno ravnijo, ki jo želi ECB. Visoka inflacija je bila torej poglavitni razlog, zakaj ECB na zadnjem zasedanju ni sledila nekaterim centralnim bankam (FED, BOE).
Po mnenju analitikov, ECB v prihodnosti ne bo preostalo drugega, kot da sledi zgledu ameriške centralne banke in začne zniževati obrestno mero. Trenutna visoka inflacija naj bi bila kratkoročne narave in v veliki meri posledica finančne krize oziroma visokih cen nafte in hrane.
Podobnosti neodločene monetarne politike ECB lahko najdemo tudi v letu 2001. Tudi takrat je ECB dolgo časa zviševala obrestno mero, potem pa je navkljub visoki inflaciji, zaradi tehnološke krize, začela proces nižanja obrestne mere.
Nižja ključna obrestna mera evro območja bi zagotovo ugodno vplivala na rast evropskega gospodarstva. Pocenila bi se posojila, kar bi povečalo potrošnjo gospodinjstev ter investicij podetij. Rezultat so višji dobički podjetij, kar povzroča ugodno klimo za širjenje in nove prevzeme evropskih podjetij. Hkrati bi se znižala tudi vrednost evra, kar bi posebej ugodno vplivalo na evropska podjetja, ki svoje izdelke prodajajo za ameriške dolarje.
FED: osnovni cilj visoka gospodarska rast
FED pa se za razliko od ECB ne skrbi naraščajoča inflacija. Glavno vprašanje, na katerega odgovor pričakujemo 11.decembra je, ali bo znižal ključno obrestno mero za 0,25 ali 0,50 odstotnih točk.
Znižanje ključne obrestne mere za 0,50 odstotonih točk bi lahko negativno vplivalo na trg. Trg bi lahko panično odreagiral v smislu, kaj FED skriva, saj statistično gledano ameriško gospodarstvo še vedno ostaja močno. Po drugi strani pa se je trg že nekoliko navadil na vsakokratno znižanje ključne obrestne mere ZDA. V tem smislu je FED postal, tako imenovani »suženj trga«. Lahko samo od daleč opazuje, kaj se dogaja z ameriškim gospodarstvom in niža obrestno mero v upanju na boljšo prihodnost.
Na trgu v tem trenutku prevladuje mnenje, da bo FED znižal obrestno mero le za 0,25 odstotnih točk. Na podlagi Futursov pa je moč ugotoviti, da v zadnjem času vse hitreje narašča možnost, da bo FED znižal ključno obrestno mero za 0,50 odstotnih točk.
Iskanje gospodarskega ravnotežja
Med najpomembnejšimi cilji ameriškega gospodarstva še vedno ostaja vprašanje, kdaj bo obrestna mera dovolj nizka, da bo povzročila pozitiven preobrat v gospodarski rasti in ugodno vplivala na izredno šibek dolar.
Nižanje obrestnih mer sicer praviloma zmanjšuje privlačnost valut, vendar ne vedno. Vsako gospodarsvo mora v določenem trenutku in v danih okoliščinah najti pravo gospodarsko ravnotežje.
Počasi, s pomočjo agresivne politike ameriške centralne banke, bo trg zagotovo absorbiral šoke, prisotne na kreditnih trgih. To bo povzročilo nov pritok svežega denarja na ameriške finančne trge, kar bo ugodno vplivalo na celotno ekonomijo in posledično pomagalo tudi dolarju.
Zadnje posledice finančne krize bi po mnenju analitikov lahko občutili še v drugi polovici leta 2008 oziroma v prvi polovici leta 2009, ko bo ključna obrestna mera ZDA že prcej pod štirimi odstotki in valutni par EURUSD blizu današnjih vrednosti.
Zaključek
Posledice finančne krize so vse bolj vidne. Visoka nenaklonjenost k tveganju, zaostreni kreditni in posojilni pogoji, nižja pričakovanja o gospodarski rasti, padajoča ameriška ključna obrestna mera, šibek dolar in še bi lahko naštevali.
Cena, ki jo plačuje Evropa v primerjavi z ZDA ostaja nizka. Visoka inflacija ob premočnemu evru bo v letu 2008 negativno vplivala na gospodarsko rast. Zaostreni posojilni in kreditni pogoji bodo ob ponovih izgubah - odpisih finančnega sektorja, povzročili prilagoditev monetarne politike ECB. Takrat ne bo več smiselno izbirati med zvišanjem oziroma znižanjem obrestne mere, temveč kolikšna je raven obrestne mere, ki bo pozitivno vplivala na rast evropskega gospodarstva.
Nasprotno pa FED, s svojo agresivno monetarno politiko, želi čim hitreje povišati gospodarsko rast in ustvariti lažno sliko o cvetočem gospodarskem imperiju, ki je nekoč res bilo.
V tem trenutku, v nasprotju s pričakovanji trga, 11. decembra pričakujem znižanje ameriške ključne obrestne mere za 0,50 odstotnih točk. To bo kratkoročno zaopet okrepilo finančne trge. Morebitno panično reakcijo trga, zaradi visokega znižanja obrestne mere, pa bo FED omejil s zanikanjem ponovnega znižanja obrestne mere v januarju 2008.
500 milijard si najbrz mislil...
OdgovoriIzbriši