KAJ PRINAŠA PRIHODNOST - v številkah

Portugalska

Po kratkem predihu na Portugalskem tokrat ponovno s polno paro naprej, še naprej strmo navzgor ali pa se nemarapripravlja na nevihto, pa v kratkem tudi s moje strani.

Do takrat pa lep pozdrav iz Portugalske, države mnogokaterih lepot.

Standardizirana terminska pogodba - VALUTNI FUTURES

STP je standardizirana pogodba o terminskem nakupu oz. prodaji deviz, s katero se trguje na terminskem trgu. Je zavezujoč dogovor o nakupu oziroma prodaji določenega zneska deviz po tečaju, določenem v času sklenitve posla in z dejansko dobavo dogovorjenega zneska na določen dan v prihodnosti.

STP vsebuje vrsto standardiziranih elementov, ki jih določa trg, na katerem se trguje s tem instrumentom. Najbolj običajni so:
- višina zneska valute, s katerim se trguje
- način kotacije valute
- zapadlost pogodbe
- zadnji dan trgovanja s pogodbo (običajno nekaj dni pred zapadlostjo pogodbe)
- dan poravnave
- t.i. "margin" zahteve - gotovinski depozit, ki ga mora kupec instrumenta držati pri brokerju, namenjen pa je povečanju varnosti trgovanja s STP

Terminske kotacije veljajo za vnaprej določene (znane) roke. Ti roki so: en, dva, tri, šest, devet, dvanajst mesecev. To so takoimenovane »outright« kotacije.

Primer:

Podjetje XY si želi zaščititi dolarski priliv, ki ga pričakuje čez 1 mesec. Ker potrebujejo EUR za plačevanje svojih obveznosti bodo uporabili terminsko pogodbo EUR/USD. Na termin 1 mesec bodo kupovali EUR in prodajali dolarje.

Spot EUR/USD na trgu: 1,3620 / 1,3630
Swap points 1 mesec: -12 / -10
Terminski tečaj: 1,3608 / 1,3620
Podjetje terminsko kupi evre - proda dolarje po tečaju 1,3620.

Uporabnik STP, ki se ščiti pred tečajnim tveganjem mora računati z oportunitetno izgubo med dejanskim ugodnejšim promptnim tečajem na dan dospetja terminskega posla in tečajem v preteklosti sklenjenega terminskega posla. Ta izguba je zgolj in samo oportunitetna, saj je podjetje ves čas zavarovano pred neugodnim gibanjem tečaja in lahko dogovorjeni terminski tečaj uporabi pri kalkulaciji prodajne cene uvoženega artikla oziroma priliva v domači valuti.

V primeru, ko komitent zaradi spremenjenih okoliščin (npr. da naročeno blago ni bilo dobavljeno in ga zato ni potrebno plačati na predvideni dan) ne želi več dejanske dobave deviz ob dospetju, mora prvotno sklenjeni terminski posel zapreti. Glede na to, da je terminski posel fiksen in zavezujoč, mora biti tudi izvršen. V omenjem primeru mora komitent skleniti z banko zapiralni posel. S tem poslom zapre osnovni terminski posel. Zapiralni posel mora biti po količini, dospetju in valutah enak, vendar pa ravno nasproten od prvotnega terminskega posla.

Makedonija - ploha ali neurje?

Makedonija po politični krizi in vojaških spopadih med Makedonci in Albanci v zadnjem času gospodarsko počasi zopet okreva. Med leti 2003 in 2007 je v povprečju letno beležila 4 odstotno gospodarsko rast. Je država s dokaj stabilnimi in ugodnimi makroekonomskimi razmerami in je pred časom postala tudi kandidatka za vstop v EU.

Vir: Lastna izdelava; podatki: Narodna banka Makedonije

V letu 2006 je makedonsko gospodarstvo zabeležilo 3,7 odstotno rast, ki je bila predvsem posledica hitre rasti domače in zasebne potrošnje ob naraščujočih tujih in domačih naložbah. Pozitivno je na rast vplivala tudi stabilna valuta ter nizka inflacija (2%), ki je med najnižjimi v JV Evropi.

Višjo rast BDP pa je podobno kot v prejšnjih letih v letu 2006 zaviral negativni saldo zunanjetrgovinske bilance. Obseg zunanje trgovine se je v letu 2006 povečeval hitreje kot v prejšnih letih. Realno se je izvoz povečal za 8 odstotkov, predvsem v EU (53,1% vseh izvoznih trgov) in Srbijo, uvoz pa za 8,5 odstotka, pri čemer najhitreje narašča uvoz nafte iz Rusije.

Posledično je bil višji tudi primanjkljaj na tekočem računu, ki pa se je pokrival predvsem z novim zadolževanjem, saj so tuje neposredne naložbe v Makedonijo med najnižjimi v Evropi.

Vir: lastna izdelava; podatki: Statistični urad Makedonije

Ob vsem tem pa se Makedonija sooča tudi s visoko nezaposlenostjo. V letu 2006 je namreč uradna brezposelnost znašala 37 odstotkov. Potrebno pa je omeniti, da je podobno kot v vseh balkanskih državah ocenjena dejanska stopnja brezposelnosti precej nižja, zaradi obsežne sive ekonomije.

Vir: Lastna izdelava; podatki: Statistični urad Makedonije

Zaradi zmerno restriktivne fiskalne politike in stabilne valute se bo inflacija v letu 2007 znižala pod 2 odstotka, možne inflatorne pritiske pa bi lahko predstavljale predvsem visoke svetovne cene nafte. Visoke cene nafte bi lahko povzročile tudi povečanje uvoza, kar bo vodilo v povečanje primankljaja na tekočem računu. Zaradi močnejšega domačega povpraševanja, katerega rast bodo spodbudile nižje obrestne mere ter zaradi višjih domačih in tujih naložb bo gospodarska rast v prihodnje verjetno še nekoliko višja.

BORZA

Navkljub politični nestabilnosti, visoki stopnji sive ekonomije ter brezposelnosti, Makedonija v letu 2007 ne odstopa bistveno od drugih »balkanskih oaz«. Razloge rasti delniškega indeksa MBI-10, ki je v prvih petih mesecih 2007 porastel za 84 odstokov, lahko iščemo predvsem v vse splošni balkanski borzni evforiji.

Vir. Lastna izdelava; podatki: http://www.mse.org.mk/index-e.asp

Med pomembne prednosti makedonskega trga sodijo nizke stopnje davkov. Makedonija ima od 1. januarja 2007 enotno, 18-odstotno davčno stopnjo, ki naj bi se v letu 2008 celo znižala na 10 odstotkov. Dodatno ugodnost prinašajo nizki davki na investicije, ki so obdavčene po 12-odstotni davčni stopnji, tiste, ki pa so v 100-odstotni lasti tujega podjetja, pa so za določeno obdobje celo oproščene plačila davka.

Vir: Lastna izdelava; podatki: Centralne banke balkanskih držav

Prednost Makedoniji daje tudi geostrateški položaj, saj predstavlja vez med Evropo in bližnjim vzhodom in s tem dostop do hitro rastočih potrošniških trgov. Povečano zanimanje vlagateljev pa še dodatno spodbujajo napovedani prevzemi in privatizacije podjetij in nenazadnje prihod številnih vzajemnih skladov.

Po razvitosti in po pritoku svežega kapitala med najbolj perspektivna sektorja sodita bančništvo ter gradbeništvo. Zato tudi ne preseneča podatek, da je bilo v letu 2006 več kot 50 odstotkov vseh investicij skoncentriranih prav v omenjena sektorja. Največji vlagatelji prihajajo iz Italije (14,3% vseh investicij), Rusije (13,6%), Švice (13,6%) ter Avstrije in Grčije.

Kljub nekaterim vidnim napredkom in približevanju EU pa so številne delnice v zadnjem obdobju previsoko vrednotene. Visoke cene nekaterih delnic niso odraz potenciala podjetja v prihodnosti oziroma posledica dobrega poslovanja v preteklosti, temveč so rasla skupaj s trgom na krilih prevzemnih zgodb oziroma prevelike evforije. Po številnih kazalcih, kot sta to npr. BDP na prebivalca in povprečna mesečna neto plača, lahko Makedonijo uvrstimo na sam rep balkanskih držav.

Vir: Lastna izdelava; podatki: Statistični urad Makedonije

Največjo nevarnost ob politični nestabilnosti trenutno predstavlja likvidnostno tveganje. Prehitri rasti borznih indeksov bo zagotovo sledila korekcija, ki bo ob večjem padcu posledica plitkega ter nelikvidnega trga in bo ob prevelikem strahu predvsem neizkušenih vlagateljev lahko daljša in močnejša.

Vir: lastna izdelava; prednosti in slabosti za vlagatelje na makedonski borzi

ZAKLJUČEK

Glavni cilji v letu 2007 ostajajo boj proti korupciji, kriminalu, zagotovitev novih delovnih mest, zmanjšanje obsega sive ekonomije, spodbujanje tujih neposrednih naložb, v prvi vrsti pa izboljšanje življenjskih razmer prebivalstva. Predvideno je vrsto reform, ki naj bi imele za končni cilj približevanje Evropski Uniji in vstop v Nato.

Vlada je v letu 2007 uspešno začela kampanjo "Investirajte v Makedonijo, novem poslovnem raju v Evropi", s katerim želi privabiti tuje investitorje. Sodeč po rasti makedonskih borznih indeksov lahko rečemo, da jim delno to tudi uspelo, vendar kot sem ugotovil trenutni tečaji podjetij na borzi ne odražajo prave vrednosti makedonskega gospodarstva.

Počasna privatizacija in prestrukturiranje podjetij, nizka konkurenčnost izvoza ob nizkih stopnjah investicij, politična nestabilnost, visoka nezaposlenost so le nekatera dejstva, ki govorijo da so podjetja prevrednotena. S tem ne želim zanikati perspektivnosti regije, temveč le opozoriti na prehitro rast borznih indeksov domala na celotnem področju Balkana.

Carry Trade

»Carry trade« največkrat povezujemo z japonskim jenom oziroma z valutami z nizkimi obrestnimi merami. Investitorji se torej zadolžujejo v valuti z nizko obrestno mero in jo nato investirajo v valuto z višjo obrestno mero. Rezultat omenjenega pojava je odliv ogromnih količin denarja s strani domačih investitorjev (ki so iskali višje donose drugod po svetu) in tako imenovani "carry trade". Posledica je močan izvoz, ki je pomemben dejavnik gospodarske rasti. Po drugi strani pa poceni zadolževanje pomeni dodatno likvidnost na svetovnih trgih, od katere imajo korist praktično vsi - razen države same, ki ponuja poceni denar, saj mnogo denarja odteče iz države.

SRBIJA – Nova balkanska Irska ali stara dobra Jugoslavija

Nekateri srbski gospodarski potencial primerjajo z Irskim čudežem, ki je v zadnjih letih postala ena najbolj dinamičnih in najbolj razvitih držav EU. Ali Srbija ima ta potencial, in kje je njen trenutni razvoj, bom razmišljal v tem članku.

MAKROEKONOMSKA SLIKA

Po razdružitvi Srbije in Črne Gore je gospodarska rast v Srbiji letos dosegla nižjo gospodarsko rast od pričakovanj. Na letni ravni je znašala 5 odstotkov. Podobno kot v prejšnjih letih jo je v največji meri spodbujal storitveni sektor, med katerimi so najhitreje naraščale transportne storitve, finančno posredovanje ter trgovina. Še vedno visoko gospodarsko rast so v največji meri spodbujale tuje in domače naložbe, relativno visoka zasebna poraba, ob visoki rasti posojil in plač, ter hitra ekspanzija trgovine.

Visoka inflacija in brezposelnost ob nekonkurenčnosti podjetij

Celotno rast BDP je v letu 2006 zavirala restriktivna monetarna politika, ki ima za glavni cilj znižati visoke stopnje inflacije. V preteklosti je bilo moč iskati razloge tako visoke inflacije predvsem v nestabilni situaciji na Kosovu, v visoki rasti plač (40%) in posledično visoki domači porabi. V zadnjem obdobju pa se inflacija umirja, kar je posledica nižjih rasti bančnih posojil, zmanjšane rasti plač (11%) ter predvsem nižjih cen nafte.

Vir: lastna izdelava; podatki: Narodna banka Srbije

Negativen vpliv na rast gospodarstva so imela tudi srbska podjetja s svojo nekonkurenčnostjo. Ta je bila v največji meri posledica počasne privatizacije in prestrukturiranja, predvsem velikih državnih podjetij.

To je ob prepočasni liberalizaciji trgovine vplivalo na nižjo rast izvoza. Delež srbskega izvoza v BDP je bil v preteklosti med najnižjimi v JV Evropi (pod 20%). Izvoz, predvsem v države EU, se v zadnjih nekaj letih sicer hitro povečuje, vendar pa je še vedno več kot za polovico nižji od uvoza (Rusija, kitajska, EU), kar povečuje zunanjetrgovinski primankljaj in posledično ustvarja primankljaj na tekočem računu.

Vir: lastna izdelava; podatki: Narodna banka Srbije

Vsi zgoraj našteti dejavniki pa so v letu 2006 vplivali tudi na visoke stopnje nezaposlenosti. Le-ta je znašala 22 odstotkov, pri čemer so upoštevane kot zaposlene tudi osebe, ki delajo v sivi ekonomiji. Visoka stopnja nezaposlenosti je posledica procesa prestrukturiranja državnih podjetij, odpuščanja v javnem sektorju ter počasnega ustvarjanja novih delovnih mest. Nekaj optimizma vliva edino podatek, da je bila rast novih delovnih mest v letu 2006 precej višja kot v letu 2005.

BORZA

V razvoju vseh balkanskih držav lahko najdemo nekatere primerjave, kot so visoka brezposelnost, visoke gospodarske rasti ter nenazadnje tudi visoka inflacija. Podobno pa lahko trdimo tudi za balkanske borzne trge. V letu 2007 so namreč praktično vsi doživeli pravcati razcvet.

V štirih mesecih letošnjega leta je osrednji delniški indeks BELEX, ki meri donosnost vrednostnih papirjev na Beograjski borzi, porastel za neverjetnih 85 odstokov. Najmočnejša vlečna lokomotiva srbskega gospodarstva je finančni sektor, kjer lahko posebej izpostavimo bančni sektor (BIH – elektrogospodarstvo, Črna Gora – turistični sektor, Makedonija – gradbeni sektor). Visoke kotacije na trgu so rezultat dobrega poslovanja večine bank, naraščajočih neto tujih in domačih naložb, dolgo pričakovane privatizacije največjih treh srbskih bank ter nenazadnje prihod prvih domačih vzajemnih skladov.

Rast delniških indeksov v Srbiji

Vir: www.belex.co.yu

Glavni razlog za strmo rast tečajev na Balkanu je moč pripisati ogromnemu pritoku svežega kapitala, predvsem tujega. Omenjeni trgi so še posebej potencialni zaradi slabe razvitosti ter slabe tržne moči prebivalstva. V zadnjem obdobju so zaradi višjih neto naložb najhitrejšo rast beležili finančni, transportni in industriijski sektor. Večina investicij v letu 2006 je rezultat štirih največjih investitorjev (Norveška - 1.547 mio USD, Grčija 923 mio USD, Nemčija – 905 mio USD in Avstrija 504 mio USD).

Vir: lastna izdelava; podatki: Narodna banka Srbije, WIIW Balkan observatory

Vzrokov tako hitre rasti tujih naložb v zadnjih dveh letih je kar nekaj. Prva izmed njih je davek na dobiček, ki je med najnižjimi v Evropi in znaša 10 odstotkov. Podobno nizki so tudi davki na plače ter prispevki za socialno varnost in davek na dodano vrednost (8 in 18%). Poleg nižjih davkov pa je viden napredek tudi na področju zakonodaje, privatizacije ter liberalizacije trgovine. Z uvedbo A-kotacije na beograjski borzi pa so bili narejeni tudi prvi koraki k spodbujanju večje preglednosti poslovanja podjetij.

Kljub vsemu pa je investicijska klima v Srbiji daleč od zaželene, kreditni rating Srbije ne vliva preveč zaupanja tujim investitorjem. V največji meri na slab rating vpliva politična nestabilnost regije, počasna administracija ob visoki stopnji korupcije ter številna opozorila mednarodnih ustanov o tveganosti naložb.

ZAKLJUČEK

V prihodnosti je med glavnimi cilji srbskega gospodarstva povečati makroekonomsko in politično stabilnost. Potrebno je nadaljevati davčno prilagajanje in konsolidacijo, ki bi pomagala zmanjšati zunanje neravnovesje in obvladati inflacijske pritiske. Slednja bo v letu 2007 po napovedih v povprečju znašala 9,5 odstotka. S previdno denarno politiko mora zmanjšati velika nihanja srbskega dinarja proti evru. Vlada mora pospešiti prestrukturiranje in privatizacijo velikih podjetij v državni lasti, ter na ta način krepiti finančno in podjetniško disciplino, kar bo posledično vplivalo tudi na povečano konkurenčnost srbskih izvoznikov. Še naprej mora spodbujati zaposlovanje in ustvarjanje novih delovnih mest.

Vir: lastna izdelava; podatki: Narodna banka Srbije

Srbsko gospodarstvo zagotovo ima potencial, ki pa je še v veliki meri neizkoriščen. Vstop v EU in številne reforme ob politični stabilnosti bi državo pripeljalo ob bok razvitejšim evropskim državam. Ker pa je prihodnost nepoznana in ker je »balkanski kotel« nepredvidljiv, lahko samo na podlagi nekaterih kazalcev predvidevamo prihodnost. Sam v letu 2007 pričakujem še močnejšo gospodarsko rast (višjo od napovedanih 4%) in nadaljno rast balkanskih indeksov, posebej srbskega, predvsem zaradi prihajajočih vzajemnih skladov, številnih prevzemov ter privatizacij. Ob preveliki evforiji pa niso izključene tudi manjše korekcije navzdol, predvsem zaradi vnovčevanja dobičkov.

Pregreta ali vroča Bosna in Hercegovina?

Visoka gospodarska rast, dobri rezultati podjetij, številne »zgodbe« ter stabilna valuta so dobra osnova za borzno pravljico, ki se trenutno odvija na bosanskem borznem trgu.

Bosna in Hercegovina počasi zaključuje fazo povojne rekonstrukcije in prehaja v tržno gospodarstvo, ki je pa v veliki meri odvisno od mednarodne pomoči. Kljub številnim političnim, ekonomskim in socialnim težavam je vseeno moč na vsakem koraku opaziti konkreten napredek.

Makroekonomska slika:
Gospodarska rast v BIH je po zadnjih napovedih v letu 2006 znašala 5,9%, kar je nekoliko nižje od pričakovanj. Na rast je ugodno ob naraščujočem domačem povpraševanju vplivala visoka rast industrijske proizvodnje, ki je z 10 odstotki najvišja v regiji JV Evrope. Najvišjo rast je bila v zadnjih letih zabeležena v sektorjih rudarstva, proizvodnje kovin in kovinskih izdelkov ter v sektorju elektrike in plina.

Poleg naštetega so pozitivno v letu 2006 na gospodarsko rast vplivale tudi naložbe. Največjo rast so beležile domače naložbe v infrastrukturo (gradnja cest, stanovanj in hidroelektrarn). Poleg domačih pa se v zadnjem času povečujejo zlasti tuje neposredne naložbe, ki so v obdobju od leta 1994 do konca decembra 2005 znašale dobre dve milijardi evrov. Največ tujih naložb, ki so pretežno usmerjene v industrijo in bančništvo, je v obravnavanem obdobju zabeležila Avstrija (784 mio EUR), kateri sledita Hrvaška in Slovenija.

Vir: lastna izdelava; podatki: FIPA, Centralna banka BIH

Višja gospodarska rast v letu 2006 pa je tudi posledica naraščajočega izvoza. V zadnjih letih najhitreje narašča trgovina z državami iz EU. Blizu 60 odstotkov izvoza in približno ravno toliko uvoza ustvari BIH s petimi državami – Italijo, Nemčijo, Slovenijo Hrvaško in Srbijo. Izvoz se je v letu 2006 povečeval predvsem na račun visokih izvoznih cen surovin, po drug strani pa zaradi povečanih domačih in tujih naložb narašča tudi uvoz. Pokritost uvoza z izvozom se je na letni ravni povečala za 11 odstotkov, kar je vplivalo na znižanje negativnega salda zunanjetrgovinske bilance v višini 3,7 milijarde mark.

Še močnejšo gospodarsko rast pa poleg hitre rasti uvoza zavira centralna banka s restriktivnimi ukrepi monetarne politike (zmanjšuje rast potrošniških kreditov). Manjša rast je v največji meri poleg politične nestabilnosti vzrok naraščujoče brezposelnosti. Registrirana brezposelnost je v letu 2006 znašala visokih 46 odstotkov, kar je v največji meri posledica sive ekonomije, ki predstavlja približno 40 odstotkov BDP in zaposluje okrog 350.000 ljudi. Brezposelnost se v zadnjih letih povečuje tudi na račun prestrukturiranja gospodarstva in beguncev, ki se vračajo nazaj v BIH. Realna stopnja nezaposlenosti se giblje po oceni Svetovne banke in IMF med 20 in 25 odstotki. Vir: lastna izdelava; podatki: medletne publikacije na eurostat

Poleg visoke brezposelnosti pa se je v letu 2006 bosansko gospodarstvo soočalo tudi z povišano inflacijo. Iz 2,9 odstotne inflacije v letu 2005 se je le-ta v letu 2006 več kot podvojila in je na letni ravni znašala 6,3 odstotkov. Razloge lahko iščemo v uvedbi davka na dodano vrednost v višini 17 odstotkov (enotna stopnja).

Borzna pravljica
Popolnoma druga zgodba pa se trenutno odvija na bosanski borzi (SASE), ki se ne ozira na svetovne trende in iz dneva v dan preseneča tudi številne poznavalce borznih trgov. V letu 2007 borzni indeksi v Bosni in Hercegovini praktično ne poznajo poraza. Osrednji delniški indeks BIFX, ki meri donosnost vrednostnih papirjev na Sarajevski borzi, je samo v prvih treh mesecih leta 2007 zrasel za dobrih 80 odstotkov. Glavni razlog za strmo rast je potrebno pripisati zavidljivi donosnosti tečajev največjih podjetij Sarajevske borze.

Tabela: Stopnja tveganja države (v vzorec zajeto 185 držav) Vir: lastna izdelava; podatki:Euromoney

opomba: Višje mesto in višje število točk pomenita nižje tveganje

Razlogov za rast bosanskega gospodarstva in s tem tudi tečajev podjetij je veliko. Ne smemo tudi prezreti dejstva da so ljudje vedno bolj naklonjeni tveganju v vedno večji želji po bogastvu. Kljub vsemu pa se je smiselno vprašati, ali je tako hitra in močna rast smiselna, oziroma ali so bosanska podjetja res tako podcenjena. Sam menim, da na bosanskem trgu trenutno vlada, zaradi velikih prilivov svežega denarja tako tujega kot domačega, pretirana evforija, ki je tudi posledica dobrih rezultatov nekaterih podjetij in številnih zgodb o privatizaciji in prevzemih. Vsekakor je trenutno stanje zelo nevarno, še posebej za tiste vlagatelje, ki se odločalo le na podlagi informacij in kupujejo delnice za vsako ceno v želji po čim večjem zaslužku. Ob morebitni korekciji borznega trga bodo najbolj na udaru nelikvidne delnice oziroma tiste delnice, ki s svojim poslovanjem ne opravičujejo cene na borzi.

Zaključek
Republika Bosna in Hercegovina se nezadržno približuje EU, vendar jo na poti čakajo še številne reforme (policije, sodstva, itd) in spremembe. Za eno izmed zelo učinkovitih reform v januarju leta 2002 se je izkazala vezava valute konvertibilne marke na euro (1EUR=1,95583BAM). To je pozitivno vplivalo na večjo stabilnost cen in obresti, znižalo inflacijo ob celo naraščujočih rezervah nacionalne banke.

Rast BDP se tudi v naslednjih letih ne bo zmanjševala in bo po mojem mnenju celo višja od napovedanih 6 odstotkov, predvsem na krilih povečane domače potrošnje in velikega pretoka tujih ter domačih naložb. Inflacija se bo v 2007 postopoma, zaradi izničenja davka na dodano vrednost zniževala do treh odstotkov na letni ravni.

Vir: lastna izdelava; podatki: Centralna banka BIH, IMF

Največja nevarnost zmanjšani gospodarski rasti pa bi lahko predstavljala nestabilnost v notranjopolitičnem dogajanju in zelo neučinkovit davčni sistem, ki spodbuja sivo ekonomijo, kar letno povečuje registrirano brezposelnost.

Kljub temu pa lahko zaključim z mislijo, da pravljica v bosni še zdaleč ni zaključena, optimizmu in pritoku svežega kapitala še ni videti konec, vendar bo potrebno zaradi preteklih visokih donosov nekaterih podjetij svoje odločitve izbirati bolj racinalno, predvsem pa bolj analitično.

Graf: Gibanje valutnega para USD/BAM