sobota, 12. januar 2008

Globalna recesija ekonomije

Kritično stanje ameriškega nepremičninskega trga, krči finančnih trgov, šibek dolar, draga nafta, visoka inflacija ter recesija pred vrati so najslabše za gospodarstvo in nakazujejo na morebitno stagflacijo. Padanje vrednosti nepremičnin je že v zgodovini predstavljalo velik problem za gospodarsko rast, saj preko inflacije to najbolj občutijo potrošniki, s znižanjem kvalitete njihovega življenja.

ZDA – recesija ali postopno okrevanje
Recesija po definiciji pomeni znižanje BDP ali negativno gospodarsko rast v dveh zaporednih četrletjih. Pojmovanje recesije v ZDA se nekoliko razlikuje od zgornje definicije, saj jo označuje kot pomemben padec ekonomske aktivnosti v celotnem gospodarstvu, ki traja več kot nekaj mesecov.
Stagflacija je stanje trgov, ko je gospodarska rast bistveno upočasnjena ob naraščajoči inflaciji in nezaposlenosti, kar privede do recesije.

Zdravje ameriškega gospodarstva je na resnem preizkusu, vedno glasnejša ugibanja o recesiji ob današnji medsebojni povezanosti trgov, bi pomenilo resno grožnjo svetovni gospodarski rasti. Potrditev domneve da ZDA so na robu recesije je moč razbrati iz številnih najpomembnejših indeksov (nepremičninski, podjetniško zaupanje, gospodarske moči), ki še vedno padajo. Nekateri pa že trdijo, da ugibanja niso več potrebna, saj se je recesija v ZDA že začela. Nezaposlenost se je namreč v decembru v primerjavi s marcem 2007 povišala za 0,60 odstotnih točk na 5,0 odstotkov. Z izjemo leta 1949, je tako visokemu povečanju nezaposlenosti v ZDA vedno sledila recesija.

Cena nafte 100$ za sodček
Med najpomembnejše krivce nižje gospodarske rasti ter povišane inflacije lahko štejemo visoke cene nafte. Naraščajoča cena nafte preko višje inflacije ustvarja nižjo kupno moč tako potrošnikov kot podjetij. Posledica je nižja osebna potrošnja (zaradi dražjih osnovnih dobrin) ter nižji dobički podjetij, zaradi višjih stroškov pri nabavi osnovnih surovin.

K hitri rasti cen nafte so v največji meri pripomogle poglabljanje krize z Iranom, vojna v Nigeriji, številne špekulacije o rasti cen nafte ter še vedno padajoči dolar. Cena nafte se oblikuje na trgu na podlagi ponudbe in povpraševanja. Prav povečano povpraševanje, predvsem iz azijskih držav (Kitajska) pa bo poglavitni razlog, da se cene nafte tudi v prihodnje ne bodo bistveno spustile. Potrošnja surove nafte se je na Kitajskem iz leta 2003 (5,6 mio. sodčkov na dan) povečala na 7,6 mio. sodčkov na dan v letu 2007. V letu 2008 samo Kitajska pričakuje povečanje potrošnje za 400.000 sodčkov na dan.

EUR/USD preko 1,50
Med večino ekonomistov in analitikov pa še vedno prevladuje mnenje, da do recesije v ZDA ne bo prišlo. Statistično gledano sta gospodarska rast ter industrijska proizvodnja v ZDA še vedno premočni.

Tabela 1: Premiki v portfelju deviznih rezerv ne nakazujejo na možnost zamenjave najpomembnejše rezervne velute iz USD v EUR (Vir: Danske Bank; podatki v milj. USD)

Zagovorniki optimističnega scenarija za ZDA štejejo med ključne dejavnike višje gospodarske rasti tudi šibek dolar. Vse kaže, da bo prav dolar jeziček na tehtnici, ki bo rešil ameriško gospodarstvo pred recesijo. S svojo šibkostjo namreč povečuje konkurenčnost ameriških izvoznikov in posledično povečuje gospodarsko rast.

Pozitivno pa bo na rast gospodarstva vplivala tudi posredovanje ameriške centralne banke, ki bo najverjetneje 31. januarja znižala obrestno mero za 0,50 odstotnih točk. To bo povzročilo nov pritisk na dolar, ki bo verjetno že v drugi polovici januarja presegel magično mejo 1,50.

Tabela 2: Napovedi kažejo na nadaljnjo rast EUR proti USD (Vir: Danske Bank)

Naraščajoča inflacija
Agresivna monetarna politika ameriške centralne banke pa ne bo le oslabila valute, temveč tudi povečala inflacijske pritiske. Inflacija na letni ravni bo v ZDA v letu 2007 blizu 3 odstotkov (v 4 kvartalu na letni ravni 4,0%), kar je precej višje kot je cilj, ki ga zasleduje ameriška centralna banka. Kljub pričakovanim novim inflacijskim pritiskom v prvem delu leta 2008 pa je stanje v ZDA tako alarmantno, da bo ameriška centralna banka morala znižati ključno obrestno mero vse do treh odstotkov.

Slika 1: Nižanje obrestnega diferenciala slabi USD. Dolarska ključna obrestna mera bo kmalu nižja od evrske (ponovno po letu 2004).
Za posredovanje centralne banke morata biti izpolnjena dva najpomembnejša pogoja: nižja gospodarska rast in inflacija v okviru zastavljenih ciljev. Centralne banke bi morale po teoriji znižati obrestno mero, ko je brezposelnost previsoka in ko državi grozi deflacija. Ko pa gospodarstvu grozi pregrevanje, bi morale temeljno obrestno mero dvigniti, da bi umirile gospodarsko rast in preprečile, da bi inflacija presegla 2 odstotka.

Za razliko od ameriške pa evropska centralna banka še vedno zasleduje inflacijo kot primarni cilj. Letna stopnja inflacije v evro območju je v decembru leta 2007 znašala kar 3,1 odstotka in bo na letni ravni presegla dva odstotka.

Podobno, sodeč po napovedih, naj bi se gibala inflacija tudi v letu 2008. Glavni krivec, da stopnja inflacija ne bo ušla iz vajeti, bo še vedno globalizacija, predvsem povečana trgovinska menjava z azijskim delom sveta. Vzporedno s umiritvijo finančnih trgov v drugem delu leta 2008 se bo znižala tudi inflacija. To bo tudi čas, ko bo ECB prilagodila svojo monetarno politiko in začela s novim ciklom zniževanja obrestnih mer v izogib recesiji.

Zaključek:
Podobnega scenarija kot v drugem delu letu 2007 se lahko nadejamo tudi v prvem delu leta 2008. Visoka volatilnost borznih tečajev ter valut ob visokih cenah nafte in zlata, negotovnost na finančnih trgih ter visoka inflacija bodo še naprej glavne komponente finančne krize.

Možnost globalne recesije se je v zadnjem obdobju močno povečala, saj so se napovedi za gospodarsko rast v nekaterih držav (ZDA, EU, Japonska) občutno znižale. Vprašanje recesije je v veliki meri odvisna tudi od pravočasnega ukrepanja centralnih bank.


Slika 2: Sledi občutna upočasnitev gospodarske rasti. V drugem delu leta 2008 lahko pričakujemo postopno krepitev ameriškega gospodarstva, ter proces zniževanja obrestnih mer ECB (projekcija za leti 2008 in 2009: Commerzbank).
Agresivna politika FED bo najverjetneje v prvem delu leta 2008 s hitrim nižanjem obrestnih mer in s pomočjo finančnih injekcij rešila ZDA pred recesijo oziroma stagflacijo. V drugem delu leta 2008, ko bo ključna obrestna mera že blizu 3 odstokov lahko pričakujemo postopno okrevanje ameriškega kapitalskega trga.

Podoben scenarij okrevanja gospodarstva se bo v drugem delu leta 2008 odvijal tudi v Evropi. Nižja stopnja inflacije ob znižani gospodarski rasti bo poglaviten razlog za ponoven cikel nižanja ključne obrestne mere EU. To bi lahko bil prvi pozitiven signal za daljšo krepitev dolarja proti evru.

Pregled nekaterih naložb v letu 2007
Tabela 5, 6 in 7: Najbolj zadovoljni so bili lastniki, ki so špekulirali na rast zlata in nafte.


ponedeljek, 31. december 2007

SREČNO 2008


Živi danes, saj je včeraj preteklost, jutri prihodnost...naj bo ta čim bolj mavrična!
SREČNO NOVO LETO 2008.

sreda, 19. december 2007

ECB - reševalne akcije v decembru


S pumpanjem denarja v sistem ECB znižuje kratkoročne OM po katerih si banke posojajo denar na medbančnem trgu in na ta način zagotavljajo ustrezno likvidnost v sistemu. Dogaja se, da so OM na kratek rok zelo nizke, saj je denarja v sistemu ogromno. Vendar s tem ECB ne bo rešila težav, saj zadolževanje na daljši rok ostaja in bo ostalo oteženo, saj so pribitki visoki, viri pa zelo omejeni...sledi

nedelja, 9. december 2007

EURUSD


Po mnenju analitikov valutni par EURUSD v obdobju naslednjega leta dni ne bo presegel magično mejo 1,50. Vrednost dolarja naj bi proti evru naraščala.
Vaši rezulatati glasovanja pa so pokazali, da pričakujete nadaljno depreciacijo dolarja proti evru z vrhuncem v prvem delu leta 2008, ko bo valutni par ponovno presegel mejo 1,50. Tudi sam sem podobnega mnenja, predvsem če bo FED res 11. decembra znižal obrestno mero za 0,50 odstotnih točk. (Rezultati glasovanja: 1.v decembru 2007: 20%; 2.v začetku leta 2008: 60%; 3.ne prej kot v letu dni: 5%; 4.nikoli: 30%; 5.drugo: 5%)

ECB vs FED




Finančni sistemi v idelanih pogojih medsebojno soodvisno delujejo kot švicarska ura. Že nekaj časa pa temu ni tako. Na trgih ta trenutek prevladuje visoka volativnost in medsebojna nepovezanost.

Na eni strani bi lahko iz stanja borznih trgov in iz statističnih podatkov za ZDA, predvsem o gospodarski rasti in stanju trga dela, sklepali, da je globalno gospodarstvo zdravo. Korekcija borznega trga, ki se je zgodila v oktobru, zaradi številnih odpisov s strani finančnega sektorja, pa le popravek, ki je normalna reakcija na teh trgih.

Po drugi strani pa so razmere daleč od idealnih. Dejstva, kot so, naraščajoče medbančne obrestne mere, zaostreni kreditni in posojilni pogoji ob padajočih cenah nepremičnin ter visoka inflacija, so le nekatere posledice, ki pomenijo grožnjo svetovni rasti. Izgube iz naslova finančne krize pa še naraščajo.

Pesimistične ocene ocenjujo škodo, nastalo v tokratni finančni krizi, ki naj bi bila primerljiva s Japonsko krizo bančništva v letu 1990, na okoli 500 milijard $.

Od tu naprej vodita dve poti. Optimisti verjamejo, da bo politika centralnih bank, kratkoročno zagotovila dovolj likvidnosti v obtoku in s pomočjo padajočih obrestnih mer, omogočila stabilizacijo in nadaljnji razvoj gospodarstva. Pesimisti pa nasprotno ne verjamejo v serijo očiščevalnih akcij in napovedujejo svetovno recesijo globalnega gospodarstva.

ECB: skrb za inflacijo
Primarna naloga ECB v primerjavi z FED ni skrb za konjunkturo, ampak zgolj za ohranjanje vrednosti denarja. Novemberska inflacija - 3%, je bila na letni ravni najvišja v zadnjih šestih letih, kar je precej nad željeno 2 odstotno ravnijo, ki jo želi ECB. Visoka inflacija je bila torej poglavitni razlog, zakaj ECB na zadnjem zasedanju ni sledila nekaterim centralnim bankam (FED, BOE).

Po mnenju analitikov, ECB v prihodnosti ne bo preostalo drugega, kot da sledi zgledu ameriške centralne banke in začne zniževati obrestno mero. Trenutna visoka inflacija naj bi bila kratkoročne narave in v veliki meri posledica finančne krize oziroma visokih cen nafte in hrane.

Podobnosti neodločene monetarne politike ECB lahko najdemo tudi v letu 2001. Tudi takrat je ECB dolgo časa zviševala obrestno mero, potem pa je navkljub visoki inflaciji, zaradi tehnološke krize, začela proces nižanja obrestne mere.

Nižja ključna obrestna mera evro območja bi zagotovo ugodno vplivala na rast evropskega gospodarstva. Pocenila bi se posojila, kar bi povečalo potrošnjo gospodinjstev ter investicij podetij. Rezultat so višji dobički podjetij, kar povzroča ugodno klimo za širjenje in nove prevzeme evropskih podjetij. Hkrati bi se znižala tudi vrednost evra, kar bi posebej ugodno vplivalo na evropska podjetja, ki svoje izdelke prodajajo za ameriške dolarje.

FED: osnovni cilj visoka gospodarska rast
FED pa se za razliko od ECB ne skrbi naraščajoča inflacija. Glavno vprašanje, na katerega odgovor pričakujemo 11.decembra je, ali bo znižal ključno obrestno mero za 0,25 ali 0,50 odstotnih točk.

Znižanje ključne obrestne mere za 0,50 odstotonih točk bi lahko negativno vplivalo na trg. Trg bi lahko panično odreagiral v smislu, kaj FED skriva, saj statistično gledano ameriško gospodarstvo še vedno ostaja močno. Po drugi strani pa se je trg že nekoliko navadil na vsakokratno znižanje ključne obrestne mere ZDA. V tem smislu je FED postal, tako imenovani »suženj trga«. Lahko samo od daleč opazuje, kaj se dogaja z ameriškim gospodarstvom in niža obrestno mero v upanju na boljšo prihodnost.

Na trgu v tem trenutku prevladuje mnenje, da bo FED znižal obrestno mero le za 0,25 odstotnih točk. Na podlagi Futursov pa je moč ugotoviti, da v zadnjem času vse hitreje narašča možnost, da bo FED znižal ključno obrestno mero za 0,50 odstotnih točk.

Iskanje gospodarskega ravnotežja
Med najpomembnejšimi cilji ameriškega gospodarstva še vedno ostaja vprašanje, kdaj bo obrestna mera dovolj nizka, da bo povzročila pozitiven preobrat v gospodarski rasti in ugodno vplivala na izredno šibek dolar.

Nižanje obrestnih mer sicer praviloma zmanjšuje privlačnost valut, vendar ne vedno. Vsako gospodarsvo mora v določenem trenutku in v danih okoliščinah najti pravo gospodarsko ravnotežje.

Počasi, s pomočjo agresivne politike ameriške centralne banke, bo trg zagotovo absorbiral šoke, prisotne na kreditnih trgih. To bo povzročilo nov pritok svežega denarja na ameriške finančne trge, kar bo ugodno vplivalo na celotno ekonomijo in posledično pomagalo tudi dolarju.

Zadnje posledice finančne krize bi po mnenju analitikov lahko občutili še v drugi polovici leta 2008 oziroma v prvi polovici leta 2009, ko bo ključna obrestna mera ZDA že prcej pod štirimi odstotki in valutni par EURUSD blizu današnjih vrednosti.

Zaključek
Posledice finančne krize so vse bolj vidne. Visoka nenaklonjenost k tveganju, zaostreni kreditni in posojilni pogoji, nižja pričakovanja o gospodarski rasti, padajoča ameriška ključna obrestna mera, šibek dolar in še bi lahko naštevali.

Cena, ki jo plačuje Evropa v primerjavi z ZDA ostaja nizka. Visoka inflacija ob premočnemu evru bo v letu 2008 negativno vplivala na gospodarsko rast. Zaostreni posojilni in kreditni pogoji bodo ob ponovih izgubah - odpisih finančnega sektorja, povzročili prilagoditev monetarne politike ECB. Takrat ne bo več smiselno izbirati med zvišanjem oziroma znižanjem obrestne mere, temveč kolikšna je raven obrestne mere, ki bo pozitivno vplivala na rast evropskega gospodarstva.

Nasprotno pa FED, s svojo agresivno monetarno politiko, želi čim hitreje povišati gospodarsko rast in ustvariti lažno sliko o cvetočem gospodarskem imperiju, ki je nekoč res bilo.

V tem trenutku, v nasprotju s pričakovanji trga, 11. decembra pričakujem znižanje ameriške ključne obrestne mere za 0,50 odstotnih točk. To bo kratkoročno zaopet okrepilo finančne trge. Morebitno panično reakcijo trga, zaradi visokega znižanja obrestne mere, pa bo FED omejil s zanikanjem ponovnega znižanja obrestne mere v januarju 2008.









torek, 4. december 2007

Napoved analitikov o gibanju Evropske obrestne mere

Tako je mnenje analitikov o znižanju obrestne mere, v prvi tabeli za konec leta 2007, v drugi tabeli pa za konec leta 2008. V zadnji anketi so se enotno opredelili za nespremenjeno obrestno mero. Bomo lahko primerjali rezultate finančnih analitikov in našega vprašalnika.

Rezultati vašega glasovanja so pokazali, da pričakujete znižanje obrestne mere evro območja šele v letu 2008, se pravi podobno kot to pričakujejo tudi analitiki.

nedelja, 2. december 2007

ECB - povečanje ali znižanje obrestne mere

Naraščajoča inflacija, podražitev posojil, naraščajoči evro, nižja pričakovana gospodarska rast in čedalje večja zadolženost prebivalstva so dejstva, ki ne obetajo veliko dobrega. Na podlagi teh dejstev bi lahko sklepali, da se življenski standard v Sloveniji znižuje. Predvsem to drži za tisti del prebivalstva, ki je prekomerno zadolžen.

Osrednja tema finančih trgov ob koncu meseca novembra, je bil največji zgodovinski skok obrestnih mer. Eno mesečni euribor se trenutno giblje 80 odstotnih točk (4,80%) nad ključno obrestno mero EU (4%), libor vezan na ameriški dolar 70 odstotnih točk (5,20%) nad ključno obrestno mero ZDA (4,50%) ter libor vezan na funt celo 90 odstotnih točk (6,65%) nad ključno obrestno mero Velike Britanije (5,75%).

Zakaj so referenčne obrestne mere tako pomembene.
Euribor je medbančna obrestna mera, po kateri si prvovrstne banke med seboj posojajo denar v evrih za določeno ročnost. Na euribor pa je vezan tudi velik del posojil, saj se posojilodajalci s tem zavarujejo pred spremembo obrestnih mer in tveganje prenesejo na posojilojemalce.

Vir denarja, ki ga banke potrebujejo za svojo delovanje, je vse dražji in vse težje dosegljiv. Najvidnejše posledice tako zaostrenih razmer na finančnih in posojilnih trgih bodo v prihodnosti zagotovo dražja posojila. V prvi vrsti preko samega euriborja, pa tudi preko višjih pribitkov na osnovno obrestno mero. Pribitek namreč vsebuje premijo za tveganje navračila in je seveda višji ob slabši boniteti kreditojemalca oziroma ob zaostrenih razmerah na trgu.

Na dolgi rok bo to pomenilo manjšo potrošnjo gospodinjstev in manj investicij ter nižje dobičke podjetij. Posledica bo nižja gospodarska rast držav.

Kaj je povzročilo največji zgodovinski skok obrestnih mer.
Konec leta so finančni trgi že tradicionalno zaostreni, zaradi večjega povpraševanja po likvidnih sredstvih, ki so posledica prihajajočih praznikov. Tokrat pa so razmere še precej bolj zaostrene zaradi večjega strahu in zaradi zmanjšane želje bank po posojanju denarja.

Posledica tega je bil največji skok obrestnih mer do sedaj. Eno mesečni euribor je porasel za 60 bazičnih točk na raven 4,87%. Zadnjič smo bili priča tako visokim nivojem obrestnih mer v aprilu 2001, ko je bila ključna obrestna mera za 0,75 odstotnih točk višja (4,75%).

Podobenemu pomankanju likvidnosti smo bili priča že ob prehodu v leto 2000, zaradi tako imenovanega hrošča tisočletja.

Kaj lahko stori ECB.
V izogib pomankanju likvidnosti v obtoku, ob prihajajočih praznikih, je ECB preko dodatne tri mesečne avkcije ponudila dodatnih 50 milijard evrov.

Stanje na medbančem trgu pa se kljub temu ni izboljšalo. Vse kaže da so potrebe po likvidnosti na trgu velike večje kot je to ocenila ECB. Zadnje tri mesečne avkcije se je udeležilo kar 175 bank, ki so povpraševali po rekordnem znesku 132,4 milijard EUR.

Vse to, poleg obljube dodatne likvidnosti konec leta preko kratkoročnih avkcij s strani ECB, pa ni pomagalo znižati tako visokih obrestnih mer.

Centralne banke so torej uspešne pri intervenciji, ko v obtoku ni dovolj likvidnosti, saj lahko s pomočjo instrumentov različne ročnosti (operacija finega uravnavanja, eno mesečne in tro mesečne avkcije) zagotovijo dovolj denarja v obtoku. Tokrat pa gre za večji problem, kjer ECB ne more pomagati. Pogoji se vidno zaostrujejo in s tem tudi pribitki na kredite, zato so si banke zopet vse manj pripravljene posojati denar med seboj.

ZAKLJUČEK:
Najpomembnejši razlog tako visokih obrestnih mer je torej povečano povpraševanje po likvidnih sredstvih ob koncu tekočega leta, predvsem na podlagi novih rezervacij za bodoče odpise ter zaradi ponovno večje nenaklonjenosti tveganju. Tako je vse manj denarja v obtoku, predvsem zaradi strahu pred novimi izgubami iz naslova hipotekarne krize.

Pomembno vlogo pri reševanju posledic finančne krize pa je v rokah centralnih bank. V zgornjem tekstu smo ugotovili, da z finančnimi injekcijami tokrat vseh posledic ne bo moč odpraviti.

Vse hitreje narašča število zagovornikov, ki zahtevajo prilagoditev monetarne politike ECB. Torej pozivajo ECB k znižanju obrestne mere. Na svoji strani imajo poleg zgoraj omenjenih posledic hipotekarne krize tudi vse nižjo gospodarsko rast in vse močnejši evro, ki že vidno duši konkurenčnost evro območja.

Ali bo ECB dejansko znižala obrestno mero ali bo še vedno sledila svojemu primarnemu cilju – znižati inflacijo, ki je tokrat ušla iz vajeti, bomo kmalu lahko priča. Na trgu še vedno velja prepričanje, da bo obrestna mera evro območja tudi tokrat ostala nespremenjana.

Powered By Blogger