TRGI V RAZVOJU (SV Evropa)

Stanje danes in jutri na trgih v razvoju v severnovzhodni Evropi. Bodo naraščujoče valute in visoke gospodarske rasti na razvijajoče trge privabile še več špekulativni kapitala?

RUSIJA
Rusija je največja dežela na svetu, bogata tako z naravnimi kot človeškimi potenciali, njena zunanjost odraža svetovno velesilo, ki pa to za enkrat še ni.

V letu 2006 je rusko gospodarstvo raslo po 6,8 odstotni letni ravni. Glavno gonilo rasti je bilo močno domače povpraševanje, ki ima v BDP 48 odstotni delež in se je v letu 2006 glede na predhodno leto povečalo za 10,5 odstotka. Močno domače povpraševanje je posredno vplivalo tudi na hitrejšo rast uvoza, ki se je v letu 2006 glede na leto 2005 povečal za skoraj 30%.

Po pričakovanjih bo domače povpraševanje glavni gonilec gospodarskega razvoja tudi v letu 2007, rast zasebnega in naložbenega povpraševanja pa bo po ocenah analitikov presegala 10 odstotkov, kar bo še naprej povečevalo uvoz. Da pa gospodarska rast ne bo presegla 8 odstotne ravni na letni ravni, bo posledica upočasnjevanja industrijske proizvodnje zaradi nezadostnih vlaganj in apreciacije rublja, ki jo povzročajo visoki devizni prilivi.

Vir: Lastna izdelava; podatki: Eurostat, UBS banka

Močna gospodarska rast pozitivno vpliva tudi na stopnjo brezposelnosti. V zadnjih letih smo v Rusiji lahko opazili nižanje stopnje brezposelnosti do najnižje vrednosti dosežene v letu 2006, ko je znašala 7,5 odstotka. Posledično so se povečevale tudi plače, predvsem v javnem sektorju. Povprečna mesečna plača je v letu 2006 znašala 402$ na mesec, kar je 30 odstotkov več kot v letu 2005.

Vir: Lastna izdelava; podatki: Reuters, UBS banka

Glavni cilj ruske centralne banke (CBR) pa v zadnjih letih ni visoka gospodarska rast, temveč zasleduje dva prioritetna cilja, ki pa se med seboj izključujeta. Želi znižati stopnjo inflacije in po drugi strani preprečiti prehitro apreciacijo rublja. V letu 2006 je dala prednost slednjemu, da bi preprečila špekulativne pritiske zaradi liberalizacije tekočega računa. Apreciacija rublja je bila v letu 2006 v veliki meri posledica rekordnih deviznih prilivov. Rubelj je leta 2006 proti ameriškemu dolarju apreciiral za dobrih 7 odstotkov ter 4 odstotke proti evru. Po ocenah analitikov se bo realna apreciacija rublja kljub prizadevanjem centralne banke, da to prepreči, nadaljevala tudi v letu 2007. Po pričakovanjih bo centralna banka poskušala umiriti apreciacijo valute, zato se bodo povečali inflatorni pritiski.

Vir. Lastna izdelava; podatki: UBS banka, Eurostat

POLJSKA
Poljska s svojo lego v samem srcu kontineta, kjer so se nekoč križale poti stardavnih trgovcev, danes predstavlja transportno središče med severom in jugom ter vzhodom in zahodom Evrope.

Poljsko gospodarstvo je v v letu 2006 na letni ravni zabeležilo 5,8 odstotno gospodarsko rast, kar je 75 odstotkov več kot leta 2005. Najhitreje sta naraščali zasebno povpraševanje, ki ima v BDP 62 odstotni delež, ter naložbeno povpraševanje. Tudi v letih 2007 in 2008 analitiki pričakujejo nadaljno rast tako naložbenega kot zasebnega povpraševanja. Slednje se bo krepilo na podlagi hitre rasti zaposlovanja ter visokih rasti plač, medtem ko bodo visoki dobički podjetij in dokaj nizke obrestne mere omogočali visoko rast naložbenega povpraševanja.

Močno naložbeno in zasebno povpraševanje je torej povzročilo krepitev gospodarske rasti v letu 2006, kar je posledično izboljšalo tudi razmere na trgu delovne sile. Kljub izboljšanju pa ostaja stopnja brezposelnosti na poljskem še vedno med najvišjimi v EU. V letu 2006 je v povprečju znašala 15,5 odstotka, v letu 2007 pa analitiki pričakujejo nadaljno znižanje vse do 13 odstotkov. Kljub padanju stopnje brezposelnosti pa nasprotno plače ostajajo relativno visoko. Zaradi nizkih stopnj inflacije (1%), se predvsem krepi realna rast plač. Močnejše zasebno in naložbeno povpraševanje bosta v letu 2007 vplivali na povečanje uvoza, kar bo kljub hitri rasti izvoza povečalo trgovinski primankljaj. Višji primankljaj tekočega računa ob naraščujočem zlotu ter restrektivnejša monetarna politika bodo glavni dejavniki nižje, vendar še vedno visoke gospodarske rasti v letu 2007.

Vir: Lastna izdelava; podatki: Reuters, UBS banka

Nizka inflacija, visoka gospodarska rast, hitro rastoče plače ter naraščajoče mednarodne obrestne mere bodo v letu 2007 verjetno ponovno povzročile dvigovanje poljske ključne obrestne mere. Relativno visoka ključna obrestna mera, trenutno znaša 4 odstotke, je bila poleg zdravih gospodarskih temeljev glavni razlog za apreciacijo zlota v letu 2006. Le-ta se je v letu 2006 krepil tako proti evru (za 4,6 odstotkov) kot tudi proti ameriškemu dolarju (6,7 odstotkov). Podobnemu scenariju kot v letu 2006 bomo lahko priča tudi v 2007, zato lahko v letih 2007 in 2008 pričakujemo nadaljno postopno rast zlota tako proti evru kot ameriškemu dolarju.

Vir: Lastna izdelava; podatki: UBS banka, Eurostat, Bloomberg

ČEŠKA
Češka je dežela veličasnih spomenikov, ki s svojo zgodovino zadovoljijo čute in osvojijo dušo, da se znova in znova vračamo v to prestolnico umetnosti.

V Češki republiki smo bili priča višji gospodarski rasti šele v zadnjih dveh letih. Le-ta presega 6 odstotkov na letni ravni, kar je kar dvakrat več kot povprečje v EU 25 (2,8 odstotka). Rast zasebnega povpraševanja, ki ima v BDP več kot 46-odstotni delež, se je v letu 2006 zaradi naraščajočega zaposlovanja, višjih plač ter nizkih obrestnih mer okrepila in je znašala 4,1 odstotka. Na rast zasebnega povpraševanja je vplivalo tudi znižanje davčnih stopenj na začetku leta. Naložbeno povpraševanje se je povečalo za 17,8 odstotka in je predstavljalo skoraj 31 odstotkov BDP. Gospodarska rast se bo v letu 2007 v primerjavi z letom 2006 nekoliko znižala, predvsem zaradi pričakovanj upočasnjene rasti domačega povpraševanja.

Centralna banka češke vodi politiko zmanjševanja inflacije. Stopnja inflacije se je v letu 2006 zaradi dvigov nadzorovanih cen (cene zemljskega plina, električne energije, telekoma) povečala in je v povprečju znašala 2,5 odstotka. Rast inflacije in ekspanzivna fiskalna politika sta bili v letu 2006 razlog, da je centralna banka dvakrat dvignila temeljno obrestno mero na 2,5 odstotka.

Vir: Lastna izdelava; podatki: Reuters, UBS banka

Naraščujoča ključna obrestna mera, visoka gospodarska rast ter pozitivni trendi v zunanjetrgovinski bilanci ob velikih prilivih špekulativnega kapitala so posledično vplivali v letu 2006 na rast krone. Apreciacija češke krone se je začela v letu 2004 in je v letu 2006 proti evru aprecirala za 5,3 odstotka, proti ameriškemu dolarju pa za 6,3 odstotka. Negotovost glede usmeritve fiskalne politike vlade bi lahko v prihodnosti povzročila večja nihanja krone, ki pa je, zaradi zdravih gospodarskih temeljev ob naraščujočih obrestnih merah ter visokih prilivih tujih naložb, dovolj stabilna in bo po pričakovanjih še naprej apreciirala tako proti evru kot ameriškemu dolarju.

Vir: Lastna izdelava; podatki: internetne strani centralnih bank, Eurostat

KAZAHSTAN
Kazahstan je dežela mnogih priložnosti, dežela z velikimi naravnimi in človeškimi potenciali.

Najvišjo rast izmed vseh obravnavnih držav dosega kazahstansko gospodarstvo. V zadnjih 6 letih od leta 2000 naprej beleži izjemno gospodarsko rast, letno povprečno raste po 10 odstotni stopnji. Najvišjo rast je bilo moč opaziti v letu 2002 (13,5%), medtem ko je bila rast v letu 2006 nekoliko nižja, vendar še vedno visoka (10,5 odstotna). Na visoko rast so v letu 2006 v največji meri vplivale visoke cene nafte, povečana domača poraba in hitra rast izvoza.

Vir: Lastna izdelava; podatki: Reuters, UBS banka

Visoka gospodarska rast pa v letu 2006 ni mogla znižati naraščujoče inflacije. Le-ta se že od leta 2004 povečuje in je v letu 2006 znašala v povprečju 8,7 odstotka. Visoka stopnja je posledica visokih rasti posojil in zadolževanja bank v tujini. Tako visoka inflacija, naraščajoče obrestne mere ob visoki gospodarski rasti ter pozitivni trendi v zunanjetrgovinski bilanci ob neto prilivih špekulativnega kapitala so posledično vplivali v letu 2006 na rast domače valute. Tenga je proti evru v letu dni pridobila 3,1 odstotka, proti ameriškemu dolarju pa 5,8 odstotka. V letu 2007 lahko, zaradi nekoliko nižjih pričakovanj gospodarske rasti in nižje domače porabe, pričakujemo manjšo rast valute, medtem ko v letu 2008 lahko ponovno pričakujemo občutnejšo apreciacijo tange tako proti evru kot dolarju.

Vir: Lastna izdelava; podatki: Eurostat, Reuters, UBS banka

ZAKLJUČEK

Vse štiri države se soočajo s naraščujočim domačim in naložbenim povpraševanjem, kar vodi v visoke gospodarske rasti. Močan gospodarski razvoj poleg nekaterih drugih dejavnikih pozitivno vpliva na nižje stopnje inflacije ter brezposelnosti. Ohranjanje tega trenda se pričakuje tudi v letih 2007 in 2008, zato lahko trdim, da se razvoj omenjenih držav še zdaleč ni končal.

Po drugi strani pa moramo vedeti da so omenjene države oziroma njihova gospodarstva še vedno dokaj nerazvita, politično negotova, kar lahko na kratek rok rezultira v občasnih nihanjih valutnih razmerij. Zdrav razvoj ob visokih pričakovanih stopnjah gospodarske rasti ter veliko zanimanje tujih vlagateljev, so le nekatera dejstva, ki bodo pozitivno vplivala na apreciacijo omenjenih valut v prihodnosti.

Velika ČETVERICA - kako naprej!

KITAJSKA

Kitajsko gospodarstvo je v letu 2006 zabeležilo zavidljivo gospodarsko rast (10,7%), najvišjo po letu 1995. V zadnjem času je namreč beležilo več kot dvakrat višjo gospodarsko rast glede na preostale svetovne gospodarske velesile. Ta je bila posledica zelo agresivne investicijske in izvozno usmerjene politike, ki pa najverjetneje, vsaj na dolgi rok ne bo brez posledic. Visoko zadolževanje podjetij in presežne proizvodne zmogljivosti, bodo najverjetneje negativno vplivale na cene izdelkov. Posledično se bodo znižali tudi dobički gospodarskih družb.

V letu 2006 je kitajsko gospodarstvo zabeležilo presežek v trgovini v znesku 177,6 bn $, kar je 75% več kot v letu 2005. Nenasitna gospodarska velesila, ki ima apetit po nafti, surovinah in tujem kapitalu s svojim konkurenčnim izvozom, ki se že peto leto zapored povečuje več kot 20% letno, ustvarja rekordne presežke na trgovinski bilanci. Po količini trgovinskega blaga je Kitajska tretji največji uvoznik in izvoznik na svetu (po podatkih eurostat-a iz leta 2005). Največji trgovinski partner Kitajske je EU.

Močan vpliv na izredno konkurenčen izvoz ima poleg globalnega povpraševanja tudi kitajska valuta. Podcenjenost juana namreč povzroča velik zunanjetrgovinski presežek Kitajske s preostalim svetom, predvsem z ZDA, v manjši meri s EU. To naj bi bil tudi glavni razlog za apreciacijo juana v prihodnosti, s čimer bi se uravnale nestabilnosti na svetovnih trgih. Apreciacija juana bo imela za posledico dražje kitajske izdelke na tujem, hkrati pa se bo povečala konkurenčnost tujih podjetij. Apreciacija juana pa bo ugodno vpliva tudi na kitajska uvozno naravnana podjetja. V letu 2006, ko kitajski juan ni več vezan na dolar, temveč na košarico valut, je proti dolarju pridobil več kot 6,5% vrednosti.

Nadaljnja kitajska rast bo v največji meri odvisna od svetovnega povpraševanja po njenih izdelkih (predvsem od ZDA in EU) in od politike kitajske vlade, ki želi upočasniti skoraj nenadzorovano gospodarsko rast. Znižanje le-te je moč pričakovati tudi zaradi nižje rasti globalnega povpraševanja in vse nižjih napovedi svetovne gospodarske rasti.
ZDA

V zadnjem četrtletju 2006 so ZDA zabeležile izredno močno gospodarsko rast (3,5% letno). Povečan izvoz in ogromen trgovinski primankljaj, nižji potrošniški izdatki, konec nepremičninskega balona in relativno visoka ključna obrestna mera so le nekateri podatki, ki nakazujejo na nižjo gospodarsko rast v letu 2007. Ameriška centralna banka že dalj časa opozarja na prihajajočo obdobje nižje gospodarske rasti, predvsem zaradi intersa po nižji inflaciji.

Značilnosti trenutnega stanja na ameriškem trgu so nizka stopnja brezposelnosti kljub vse nižji rasti novih delovnih mest, padajoče cene nepremičninskega trga, nizka potrošnja in šibak proizvodni trg. Posledica takega stanja ameriškega gospodarstva je šibek dolar, ki je zadnjem času depreciiral domala proti vsem najmočnejšim valutam. Nižja pričakovanja gospodarske rasti ter slabše stanje ameriškega gospodarstva ob visokem trgovinskem primankljaju so v vrednosti dolarja že upoštevana. Zato večjih premikov v valutnem paru EUR/USD v letu 2007 ne pričakujem. Večje premike v valutnem paru bi lahko povzročile le odločitve predvsem s stani FED-a o predčanem znižanju ključne obrestne mere. Sam pričakujem, da bo FED znižal ključno obrestno mero šele proti koncu leta 2007, podlago za mojo odločitev iščem v trenutnih nizkih cenah nafte in za enkrat še solidni gospodarski rasti ameriškega gospodarstva.

EU

Evropsko gospodarstvo za razliko od ameriškega doživlja pravi preporod. Gospodarska rast je v letu 2006 namreč znašala 2,7%, kar je najvišja rast po letu 2000. Močno gospodarsko rast strokovnjaki pričakujejo tudi v letu 2007, ki naj bi bila posledica višjih zaslužkov, izboljšanih finančnih pogojev ter povečanih investicij evropskih podjetij. Posledično nižja brezposelnost zaradi odprtja novih delovnih mest, naraščujoče plače ob nizkih cenah energije bodo v letu 2007 zagotovo pripomogle k izboljšani blaginji tako podjetij kot gospodinjstev v EU.

V drugem delu leta 2007 pa vseeno lahko pričakujemo umiritev rasti. Razloge lahko iščemo v naraščujoči ključni obrestni meri, v nižjih pričakovanjih svetovnega povpraševaja in v vse močnešem evru, ki bo zagotovo imel vpliv na zmanjšanje izvoza, predvsem s dolarsko vezanimi državami. Vpliv na nižjo gospodarsko rast v EU v letu 2007 bosta imeli preko povišanih davkov tudi Nemčija in Italija.

Ponoven dvig ključne obrestne mere v EU lahko pričakujemo že v marcu 2007 (na 3,75%), predvsem zaradi prevelike likvidnosti denarja v obtoku. Nadaljnjega dviga obrestne mere v letu 2007 ne pričakujem, saj je stopnja inflacije usklajena s ravnijo, ki jo priporoča ECB.

JAP

Rast japonskega gospodarstva je v letu 2006 znašala 2,2 odstotka. Višja rast v primerjavi s prejšnimi leti je bila predvsem posledica rasti v zadnjem četrtletju leta 2006 (4,8% na letni ravni), ko je na rast druge največje svetovne ekonomije v največji meri vplivala povečana potrošnja in tradicinalno močan izvoz. Ti dogodki so zopet obodili upanje, da bo centralna banka japonske ponovno dvignila ključno obrestno mero. To je pozitivno vplivalo na tečaj jena, ki je v tednu dni pridobil več kot 4 odstotne točke proti dolarju. Razloge za večjo apreciacijo jena v zadnjem obdobju lahko iščemo tudi v zadnjih borznih dogodkih, ko se je zaradi popravkov svetovnih delniških tečajev navzdol zmanjšala naklonjenost k tveganju, kar je vodilo do nakupnih pritiskov na jen.

Rast japonskega gospodarstva je v prvem četrtletju leta 2007 kljub visokemu zunanjetrgovinskemu presežku dušilo šibko domače povpraševanje, ki je bilo posledica nizkih rasti plač. V drugem delu leta 2007 lahko postopno pričakujemo višjo rast plač, kar bo ob višji domači potrošnji privedlo do znižane stopnje brezposelnosti. Padajoče cene nafte, poceni uvoz iz Kitajske ter padajoči stroški dela bodo še naprej zniževali že tako nično stopnjo inflacije na Japonskem.

ZAKLJUČEK

Kako velik je vpliv Kitajske na svetovno gospodarstvo in njeno rast smo bili priča v zadnjih tednih, ko je Kitajskemu padcu borznega indeksa za preko 9% sledil še preostali svet. Padec je bil posledica govoric, da kitajska vlada načrtuje obdavčenje kapitalskih dobičkov in namerava omejiti nadaljno pretirano zadolževanje podjetij. Kako velik potencial predstavlja azijsko tržišče bo pokazal čas, že sedaj pa lahko zaključimo, da imajo omejena tržišča na svetovno gospodarstvo vse večji vpliv.

V letu 2007 torej lahko pričakujemo nadaljno apreciacijo azijskih valut, predvsem juana, tako proti dolarju kot proti evru, medtem ko se bo valutni par EUR/USD gibal v mejah med 1,30 in 1,35.

M3 vpliv na EUR/USD

Danes je bil objavljen pomemben podatek o količini M3 v obtoku v EU. Le-ta se je povečal za 0,9% na letni ravni. Takoj po objavi smo bili priča popravku valutnega para EUR/USD kot je prikazan na sliki. Evro se je proti dolarju v približno pol ure podražil za 0,4% in prebil mejo 1,3200. Povečan M3 lahko povežemo s povečano inflacijo, kar so trgovci razumeli kot potrditev dviga OM na naslednjem zasedanju ECB (08.03.07).

Tedenski pregled - 26.02 - 03.03

EURO – gospodarsko stanje v Evropi je dobro. Teden bo v znamenju objav CPI, PMI indeksov, podatkov o brezposelnosti v Nemčiji in Franciji, podatkov o zaupanju potrošnikov, itd.). Pričakovati je nihanje valutnega para EUR/USD med 1,3100 in 1,3250. USD – Pričakovanja o znižanju obrestne mere so se nekoliko umirile, vendar bo prihajajoči teden v znamenju objav (Chicago PMI in ISM, podatek o ameriškem BDP-ju, zaupanju potrošnikov, itd). Slabši podatki ameriškega gospodarstva so delno že upoštevani v trenutnem tečaju. V tem tednu je kljub temu moč pričakovati še delno depreciacijo dolarja proti euru.

JPY – Japonski jen še vedno ostaja blizu ravni najnižji vrednosti v zgodovini, kjer bo verjetno še nekaj časa ostal. Povišana inflacija ali večja domača potrošnja sta edini možni posledici, ki bi lahko vodili v povišanje OM na Japonskem. GOLD – Ponovna zaskrbljenost glede Iranskega nuklearnega programa je dolar potisnila navzdol in okrepila zlato in nafto. Cena zlata se je danes povzpela preko 688 $ za unčo, medtem ko se je z nafto trgovalo preko 61 $ za sodček. Vrednost zlata se zopet približuje vrednosti, ki jo je le-to doseglo v prvem kvartalu leta 2006.

Vpliv šibkega dolarja na EU

Moč ameriškega dolarja izvira še iz časov Reagana, ko je bil krepak dolar sinonim moči ameriškega gospodarstva. Veljalo je načelo, da je močno dobro, šibko slabo. Toda ali je šibkejši dolar - kot ga videvamo zadnje čase - res slab za ameriški trg? Kakšen vpliv ima njegova pocenitev na evropska podjetja?

Izraza "šibek" in "močan" sta na področju deviz relativna pojma. Krepitev ene valute pomeni povečevanje vrednosti nasproti drugi. Z "močnejšo" valuto bomo lahko kupili več enot druge kot prej. Posledica so cenejše tuje dobrine in storitve za domačega potrošnika. Medtem ko domači potrošniki profitirajo od močne valute, pa so nasprotno domači izvozniki v slabšem položaju. Domače dobrine in storitve so zaradi močne domače valute za tujce dražje. Kot rezultat so tujci pripravljeni kupiti manj.

V tem tekstu se bom osredotočil na vpliv šibkega dolarja oziroma narašačajočega tečaja evra na poslovanje podjetij v evroobmočju. Na ta način bom dobil tudi odgovor o pretekli in sedanji povezanosti evropskega in ameriškega trga.

Pozitivni vplivi
Povečanje kupne moči prebivalstva. Zaradi močnejšega evra je na boljšem potrošnik v evroobmočju, ki kupi ameriški izdelek, saj se je cena zanj preračunano v evre znižala. Tako se poveča blaginja prebivalstva. To je dobra novica za potrošnika, manj pa za evropsko podjetje, ki na ta način izgublja konkurenčnost in tržni delež doma, saj je za potrošnika ugodnejša tuja ponudba. Šibak dolar tako neposredno vpliva na znižanje rasti cen za potrošnika v evroobmočju zaradi nižjih cen proizvodov.

Cenejše surovine za podjetja. Šibkejši dolar pa preko nižjih vhodnih stroškov v proizvodnem procesu načeloma dopušča cenejši končni izdelek tudi pri domačih podjetjih. Praktično vse najpomembnejše surovine so izražene v USD (nafta, zlato, zemljski plin, itd). Šibek dolar je voda na mlin velikim porabnikom "dolarskih" surovin (gumarska, kemijska industrija, transport...).

Ugodnejša klima za prevzeme in združitve. Apreciacija evra povzroči povečano "kupno moč" evropskih podjetij, saj so ameriška podjetja zaradi šibkega dolarja relativno cenejša in na ta način lažja prevzemna tarča. Evropska podjetja bi s združitvijo postala močnejša in tudi bolj konkurenčna.

Višja donosnost domačih naložb. Apreciacija evra je dobra novica za vlagatelje v evroobmočje, saj so si že samo z apreciacijo evra zagotovili določen donos v primerjavi s situacijo, da bi vlagali v drugih valutah. Apreciacija evra privede tudi do priliva novega tujega kapitala na evropsko tržišče.

Višja gospodarska rast. Ali ima šibak dolar na gospodarsko rast euro območja velik ali zanemarljiv vpliv je težko ugotoviti. S pomočjo statistične analize in vzorčnih podatkov sem ugotovil, da se stopnja gospodarske rasti EU, z apreciacijo eura povečuje. Odvisnost med preučevanima spremenljivkama je pozitivna vendar šibka, kar pomeni da variiranje tečaja EUR/USD lahko le v manjši meri pojasnimo s varianco gospodarske rasti. Na podlagi modela lahko torej sklepamo, da je šibek dolar le delno vplival na višjo gospodarsko rast v EU.

Negativni vplivi
Nižja konkurenčnost. Med najpomembnejšimi negativnimi posledicami apreciacije evra je zagotovo izguba konkurenčnosti domačih podjetij evroobmočja glede na ponudnike iz dolarskega območja. V najslabšem položaju so podjetja iz tistih držav, ki so gospodarsko najbolj vezane na ZDA (Nemčija). Visoka vrednost evra najbolj prizadane proizvajalce avtomobilov, farmacevtsko industrijo in proizvajalce luksuznih dobrin. Za te panoge ameriški trg predstavlja ogromno tržišče z veliko kupno močjo.

Vendar se izvoz v ZDA po podatkih za obdobje 2000-2006 ni bistveno zmanjševal; nasprotno, celo nekoliko se je povečal. V nasprotju s pričakovanji so tudi rezulatati statistične analize. Visoke vrednosti preučevnih koeficientov, kažejo na pozitivno in relativno močno odvisnost med tečajem EUR/USD in izvozom, kar ni v skladu s ekonomsko teorijo, ki pravi, da apreciacija eura zmanjša konkurenčnost domačih podjetij, ki vodi do zmanjšanega izvoza. Na podlagi zgornjih podatkov je moč zaključiti, da apreciacija evra ni imela bistvenega vpliva na znižanje izvoza, saj se je le-ta v preučevanem obdobju povečeval. Izvoz se je povečeval na krilih enotnejšega in uspešnejšega sodelovanja evropskih podjetij ter zaradi preusmerjanja evropskih podjetij na nove, hitro rastoče in v zadnje času vedno bolj aktualna tržišča iz Azije (Kitajska, Indija, Rusija, itd.) in južne Amerike (Brazilija, Argentina), ki s svojo ogromno kupno močjo predstavljajo trenutno največja in najbolj perspektivna tržišča na svetu.

Dražji turizem doma. Zaradi šibkega dolarja bodo počitnice v dolarskem območju za evropske države relativno cenejše, obratno pa bodo zaradi močnejšega evra počitnice doma za tujce relativno dražje. Zaradi tega lahko pride v evropskih državah do izpada gostov. Najbolj bodo utrpeli izgubo države, v katerih turizem že tradicionalno predstavlja velik delež prihodkov (Italija, Španija).

Manjši donosi tujih naložb. Apreciacija evra je slaba novica tudi za vlagatelje, ki so vložili svoja sredstva (evre) v dolarsko denominirane vrednostne papirje.

Nižji dobički evropskih podjetij. Kot smo že opisali, rast evra pomeni pritisk na konkurečno sposobnost evropskih podjetij. Pritisk na zniževanje cen pomeni tudi pritisk za znižanje dobičkov evropskih podjetij, pri katerih oteženih pogojev prodaje tega ne bi odtehtali cenejši proizvodni stroški.

Povečanje brezposelnosti. Oteženi tržni pogoji za evropska podjetja v primerjavi z ameriškimi lahko pripeljejo do zapiranja obratov in selitev v države, kjer so stroški proizvodnje nižji. Zmanjševanje stroškov in bolj smotrna proizvodnja bosta torej pripeljali do višjih stopnj brezposelnosti za evro območje. Ekonomsko teorijo lahko podpremo tudi s pomočjo statistične analize, iz katere lahko sklepamo, da se je v obdobju ko je euro gelede na dolar apreciiral, stopnja brezposelnosti res zviševala. Povezanost med stopnjo brezposelnosti in apreciacijo eura je pozitivna in srednje močna.

Razmere se spreminjajo
Apreciacija evra je pozitivno vplivala na povečanje kupne moči prebivalstva evroobmočja, kar naj bi ugodno vplivalo na stopnjo inflacije, ki naj bi se zaradi nižjih cen ameriških proizvodov na območju EU znižala. Kljub temu da se je v omenjenem obdobju inflacija zmanjševala, pa na podlagi statistične analize ne moremo trditi da je tečaj EUR/USD bistveno vplival na znižanje le-te. Na znižanje inflacije je v največji meri (poleg nižjih cen nafte) vplival uvoz s hitro razvijajočih se manj razvitih trgov, kjer naj omenim Kitajsko, s katero se je trgovinska menjava v zadnjih petih letih več kot podvojila.

V splošnem lahko ugotovimo, da so evropska podjetja vse manj odvisna od ameriškega trga. Po podatkih za obdobje 2000-2006 je sicer moč opaziti, da se trgovinska menjava z ZDA letno zanemarljivo zvišuje, vendar precej počasneje, kot raste trgovinska menjava držav EU z ostalim svetom. V letu 2000 je uvoz iz ZDA znašal 20,59% vsega uvoza EU, v letu 2006 pa le še nekaj več kot 13%. Zmanjšuje se predvsem na račun Kitajske (13,4%) in Rusije (9,1%), ki sta poleg Japonske (6,2%) med največjimi uvozniki v EU. Podobno je moč opaziti tudi za izvoz - s to razliko, da izvoz v ZDA predstavlja še vedno precejšen del celotnega izvoza EU in sicer 23,7%; sledita Švica (7,7%) in Rusija (5,3%).

V 2007 nadaljna apreciacija eura. Kljub še vedno relativno visoki povezanosti gospodarstev EU in ZDA lahko torej opazimo trend zmanjševanja soodvisnosti. Zaključimo lahko s trditvijo, da hitro razvijajoči trgi Kitajske, Indije, Rusije in Brazilije predstavljajo za evropska podjetja ogromno tržišče in potencial. Tako lahko tudi ponovim usmeritev nadaljnje apreciacije evra v letu 2007, ki sem jo podal v prejšnem članku, saj ima do te mere šibak dolar za Evropo še vedno več pozitivnih kot negativnih posledic.

*statistična analiza je bila opravljena s pomočjo regresijskega, korelacijskega, determinacijskega koeficienta in delno s pomočjo t-preizkusa.

BRAZILIJA

Malo sem bil po svetu...Takole zgleda Brazilija brez najbolj zanimivih slik:)... sedaj pa z novo paro naprej do junija!

Jen - včeraj, danes in jutri

"Jen zopet navzdol, v preteklem tednu izgubil tako proti dolarju kot evru." "EUR/JPY na 5 letnem vrhu." "Vrednost jena ne odraža prave moči Japonskega gospodarstva." "Jen je trenutno najbolj podcenjena valuta, medtem ko je dolar najbolj precenjen med najmočnejšimi valutami." To so najbolj pogosti komentarji, ki smo jih lahko redno prebirali v raznih strokovnih člankih, ko je bilo govora o Japonski in jenu. Ali se bo ta trend nadaljeval ali pa bomo končno priča večji rasti japonske valute?

Poceni jen

V letu 2006 je bil Japonski jen eden izmed največjih poražencev. V letu 2006 je izgubil 1% svoje vrednosti proti dolarju, 10% proti evru in 12% proti funtu. Depreciacija je bila tako silna, da je valutno razmerje EUR/JPY doseglo najvišjo vrednost doslej, razmerje GBP/JPY pa je končalo na 8 letnem vrhu.

Depreciacija jena v letu 2006 je bila v precejšnji meri zaznamovana z odlivom ogromnih količin jenov iz Japonske s strani domačih investitorjev, ki so zaradi nizkih domačih obrestnih mer iskali višje donose drugod (predvsem v ZDA). Velik pomen ima tudi tako imenovani "carry trade" - najemanje posojil z nizko obrestno mero v jenih in nakup tuje valute ali drugih tujih dolžniških papirjev, ki so vezani na drugo tujo valuto.

Razloge za takšne odlive denarja lahko iščemo v politiki centralne banke Japonske. Ta je v želji, da bi vzpodbudila gospodarsko rast, toliko časa zniževala obrestne mere, da je denar zaradi neprivlačnosti vlaganja v domači valuti začel odtekati v druge države. Japonska se je namreč konec devedesetih let znašla v recesiji, ki jo je spremljalo padanje cen oziroma deflacija, upadanje industrijske proizvodnje in nizke domača potrošnja ob nespremenjenih plačah. Država se šele danes počasi prebuja iz skoraj 10-letnega obdobja deflacije. Šele v letu 2006 so ponovno zabeležili inflacijo v višini 0,3%, napoved za leto 2007 znaša 0,4% ter 0,7% za leto 2008. (Banka Japonske sicer zagovarja nizko inflacijo; najvišja zanjo sprejemljiva stopnja je 1%.)

Politika nizkih obrestnih mer pa ni imela zgolj negativnih posledic. Od posledično šibkega jena so najbolj profitirali izvozniki, kar naj bi posledično tudi rezultiralo v višjih plačah. Japonski izdelki so zaradi šibkega jena postali svetovno bolj zanimivi. Japonska je v svetu med vodilnimi proizvajalci elektronike, avtomobilov, strojne opreme ter železa in jekla.

Na eni strani je tako šibkost jena prinesla izredno močan izvoz, ki je glavni nosilec gospodarske rasti, po drugi strani pa zaradi nizkih obrestnih mer odteka ogromno kapitala iz Japonske.

Moč japonskega gospodarstva

Japonsko gospodarska rast se je v zadnjem času začela hitreje povečevati. Predvsem je to bilo opazno v prvem delu leta 2006, ko se je vzpon zgodil na krilih povečane domače potrošnje. Bistveno so se povečale plače - dvignile so se kar za 3,5%, kar je največ po letu 1998.

Višja gospodarska rast temelji na vse večjem zaupanju potrošnikov in gospodarstvenikov. Zaupanje pa se krepi na podlagi boljše zaposlitvene strukture, nižje brezposelnosti, povečanih investicij zaradi višjih dobičkov ter izredno močnega izvoza. V drugem kvartalu 2006 smo bili priča 18,4 odstotni rasti (na letni ravni) investicij v podjetjih. Zaradi povečane porabe ob rasti plač lahko v prihodnje pričakujemo solidno aktivnost, ki bo zagotovila nadaljevanje ekspanzije in postopno zviševanje inflacije.

Najbolj pa bi lahko po mojem mnenju k večji gospodarski rasti Japonske pripomogla pričakovana upočasnitev rasti gospodarstva v ZDA. Posledična depreciacija dolarja in zmanjšana donosnost ameriških dolžniških papirjev bi lahko prinesli ponovno preusmeritev japonskega kapitala na domači trg. Dobra novica za pritok novega kapitala je tudi podatek, da so se po nekaj letih padanja v letu 2006 začele ponovno povečevati cene zemljišč na Japonskem.

Zakaj centralna banka ne dvigne obrestnih mer?

Predvsem se boji, da bi prehiter dvig obrestne mere povzročil zaustavitev gospodarske rasti. Politika dvigovanja obrestne mere na Japonskem ni tako agresivna, kot je značilno za Evropo in ZDA. Po dvigu ključne obrestne mere junija 2006 za 0,25% je novi ministrski predsednik Abe (prej Koizumi) zelo previden, saj meni, da država rabi čas za prilagoditev temu povišanju.

Novi premier Abe naj bi bil v nasprotju s svojim prehodnikom tudi precej bolj nacionalističen, kar pomeni, da verjame v močno Japonsko. To lahko razumemo tudi tako, da bo podpiral moč domače valute. Vendar pa je zagovornik nizkih obrestnih mer, kar ni združljivo z logiko močnega jena. V nasprotju z njim guverner centralne banke Toshihiko Fukui zagovorja politiko višjih obrestnih mer. Kot lahko razberemo, je zaradi razmerja moči težko oceniti prihodnjo usmeritev japonske politike.

Apreciacija jena – kdaj?

Glavno vprašanje, na katerega marsikdo išče odgovor je; kaj se bo zgodilo, če Japonska v naslednjem tednu dvigne obrestno mero za 0,25%. Po mojem mnenju nič, saj ostane razlika med obrestnim meram proti vsem najmočnejšim valutam še vedno velika. Kratkoročno bo jen verjetno nekoliko pridobil proti vsem glavnim valutam, vendar bo kmalu zopet dosegel stare vrednosti. Kljub temu, da se potihem pričakuje dvig Japonske ključne obrestne mere že v mesecu januarju, sem sam mnenja, da bo Japonska dvignila obrestno mero šele takrat, ko jo bo in če jo bo FED znižal. Samo na ta način se bo obrestni diferencial med omenjenima državama občutno znižal. Ob predpostavki, da FED ne znižuje oziroma zvišuje obrestne mere samo enkrat, bi to lahko vodilo do večje oz. daljše apreciacije jena. Torej prvi močnejši signali o zmanjšanju gospodarske rasti v ZDA in znižanje obrestne mere s strani FED, bi morale biti dovolj močan signal za intervencijo centralne banke Japonske, saj bodo le na ta način preusmerile rast na domačo potrošnjo.
Kljub pozitivnim signalom Japonskega gospodarstva in »ugodni« tehnični analizi, ki kaže na podcenjenost valutnega para USD/JPY sam ne pričakujem večje apreciacije jena v prvem delu leta. Mogoče bi lahko večjo apreciacijo jena zaznali pred volitvam poleti. Menim, da bomo lahko še kar nekaj časa brali zgoraj omenjene članke, saj imata tako šibek jen, kot nizka obrestna mera tudi pozitiven učinek na Japonsko gospodarstvo.