Standardizirana terminska pogodba - VALUTNI FUTURES

STP je standardizirana pogodba o terminskem nakupu oz. prodaji deviz, s katero se trguje na terminskem trgu. Je zavezujoč dogovor o nakupu oziroma prodaji določenega zneska deviz po tečaju, določenem v času sklenitve posla in z dejansko dobavo dogovorjenega zneska na določen dan v prihodnosti.

STP vsebuje vrsto standardiziranih elementov, ki jih določa trg, na katerem se trguje s tem instrumentom. Najbolj običajni so:
- višina zneska valute, s katerim se trguje
- način kotacije valute
- zapadlost pogodbe
- zadnji dan trgovanja s pogodbo (običajno nekaj dni pred zapadlostjo pogodbe)
- dan poravnave
- t.i. "margin" zahteve - gotovinski depozit, ki ga mora kupec instrumenta držati pri brokerju, namenjen pa je povečanju varnosti trgovanja s STP

Terminske kotacije veljajo za vnaprej določene (znane) roke. Ti roki so: en, dva, tri, šest, devet, dvanajst mesecev. To so takoimenovane »outright« kotacije.

Primer:

Podjetje XY si želi zaščititi dolarski priliv, ki ga pričakuje čez 1 mesec. Ker potrebujejo EUR za plačevanje svojih obveznosti bodo uporabili terminsko pogodbo EUR/USD. Na termin 1 mesec bodo kupovali EUR in prodajali dolarje.

Spot EUR/USD na trgu: 1,3620 / 1,3630
Swap points 1 mesec: -12 / -10
Terminski tečaj: 1,3608 / 1,3620
Podjetje terminsko kupi evre - proda dolarje po tečaju 1,3620.

Uporabnik STP, ki se ščiti pred tečajnim tveganjem mora računati z oportunitetno izgubo med dejanskim ugodnejšim promptnim tečajem na dan dospetja terminskega posla in tečajem v preteklosti sklenjenega terminskega posla. Ta izguba je zgolj in samo oportunitetna, saj je podjetje ves čas zavarovano pred neugodnim gibanjem tečaja in lahko dogovorjeni terminski tečaj uporabi pri kalkulaciji prodajne cene uvoženega artikla oziroma priliva v domači valuti.

V primeru, ko komitent zaradi spremenjenih okoliščin (npr. da naročeno blago ni bilo dobavljeno in ga zato ni potrebno plačati na predvideni dan) ne želi več dejanske dobave deviz ob dospetju, mora prvotno sklenjeni terminski posel zapreti. Glede na to, da je terminski posel fiksen in zavezujoč, mora biti tudi izvršen. V omenjem primeru mora komitent skleniti z banko zapiralni posel. S tem poslom zapre osnovni terminski posel. Zapiralni posel mora biti po količini, dospetju in valutah enak, vendar pa ravno nasproten od prvotnega terminskega posla.

Makedonija - ploha ali neurje?

Makedonija po politični krizi in vojaških spopadih med Makedonci in Albanci v zadnjem času gospodarsko počasi zopet okreva. Med leti 2003 in 2007 je v povprečju letno beležila 4 odstotno gospodarsko rast. Je država s dokaj stabilnimi in ugodnimi makroekonomskimi razmerami in je pred časom postala tudi kandidatka za vstop v EU.

Vir: Lastna izdelava; podatki: Narodna banka Makedonije

V letu 2006 je makedonsko gospodarstvo zabeležilo 3,7 odstotno rast, ki je bila predvsem posledica hitre rasti domače in zasebne potrošnje ob naraščujočih tujih in domačih naložbah. Pozitivno je na rast vplivala tudi stabilna valuta ter nizka inflacija (2%), ki je med najnižjimi v JV Evropi.

Višjo rast BDP pa je podobno kot v prejšnjih letih v letu 2006 zaviral negativni saldo zunanjetrgovinske bilance. Obseg zunanje trgovine se je v letu 2006 povečeval hitreje kot v prejšnih letih. Realno se je izvoz povečal za 8 odstotkov, predvsem v EU (53,1% vseh izvoznih trgov) in Srbijo, uvoz pa za 8,5 odstotka, pri čemer najhitreje narašča uvoz nafte iz Rusije.

Posledično je bil višji tudi primanjkljaj na tekočem računu, ki pa se je pokrival predvsem z novim zadolževanjem, saj so tuje neposredne naložbe v Makedonijo med najnižjimi v Evropi.

Vir: lastna izdelava; podatki: Statistični urad Makedonije

Ob vsem tem pa se Makedonija sooča tudi s visoko nezaposlenostjo. V letu 2006 je namreč uradna brezposelnost znašala 37 odstotkov. Potrebno pa je omeniti, da je podobno kot v vseh balkanskih državah ocenjena dejanska stopnja brezposelnosti precej nižja, zaradi obsežne sive ekonomije.

Vir: Lastna izdelava; podatki: Statistični urad Makedonije

Zaradi zmerno restriktivne fiskalne politike in stabilne valute se bo inflacija v letu 2007 znižala pod 2 odstotka, možne inflatorne pritiske pa bi lahko predstavljale predvsem visoke svetovne cene nafte. Visoke cene nafte bi lahko povzročile tudi povečanje uvoza, kar bo vodilo v povečanje primankljaja na tekočem računu. Zaradi močnejšega domačega povpraševanja, katerega rast bodo spodbudile nižje obrestne mere ter zaradi višjih domačih in tujih naložb bo gospodarska rast v prihodnje verjetno še nekoliko višja.

BORZA

Navkljub politični nestabilnosti, visoki stopnji sive ekonomije ter brezposelnosti, Makedonija v letu 2007 ne odstopa bistveno od drugih »balkanskih oaz«. Razloge rasti delniškega indeksa MBI-10, ki je v prvih petih mesecih 2007 porastel za 84 odstokov, lahko iščemo predvsem v vse splošni balkanski borzni evforiji.

Vir. Lastna izdelava; podatki: http://www.mse.org.mk/index-e.asp

Med pomembne prednosti makedonskega trga sodijo nizke stopnje davkov. Makedonija ima od 1. januarja 2007 enotno, 18-odstotno davčno stopnjo, ki naj bi se v letu 2008 celo znižala na 10 odstotkov. Dodatno ugodnost prinašajo nizki davki na investicije, ki so obdavčene po 12-odstotni davčni stopnji, tiste, ki pa so v 100-odstotni lasti tujega podjetja, pa so za določeno obdobje celo oproščene plačila davka.

Vir: Lastna izdelava; podatki: Centralne banke balkanskih držav

Prednost Makedoniji daje tudi geostrateški položaj, saj predstavlja vez med Evropo in bližnjim vzhodom in s tem dostop do hitro rastočih potrošniških trgov. Povečano zanimanje vlagateljev pa še dodatno spodbujajo napovedani prevzemi in privatizacije podjetij in nenazadnje prihod številnih vzajemnih skladov.

Po razvitosti in po pritoku svežega kapitala med najbolj perspektivna sektorja sodita bančništvo ter gradbeništvo. Zato tudi ne preseneča podatek, da je bilo v letu 2006 več kot 50 odstotkov vseh investicij skoncentriranih prav v omenjena sektorja. Največji vlagatelji prihajajo iz Italije (14,3% vseh investicij), Rusije (13,6%), Švice (13,6%) ter Avstrije in Grčije.

Kljub nekaterim vidnim napredkom in približevanju EU pa so številne delnice v zadnjem obdobju previsoko vrednotene. Visoke cene nekaterih delnic niso odraz potenciala podjetja v prihodnosti oziroma posledica dobrega poslovanja v preteklosti, temveč so rasla skupaj s trgom na krilih prevzemnih zgodb oziroma prevelike evforije. Po številnih kazalcih, kot sta to npr. BDP na prebivalca in povprečna mesečna neto plača, lahko Makedonijo uvrstimo na sam rep balkanskih držav.

Vir: Lastna izdelava; podatki: Statistični urad Makedonije

Največjo nevarnost ob politični nestabilnosti trenutno predstavlja likvidnostno tveganje. Prehitri rasti borznih indeksov bo zagotovo sledila korekcija, ki bo ob večjem padcu posledica plitkega ter nelikvidnega trga in bo ob prevelikem strahu predvsem neizkušenih vlagateljev lahko daljša in močnejša.

Vir: lastna izdelava; prednosti in slabosti za vlagatelje na makedonski borzi

ZAKLJUČEK

Glavni cilji v letu 2007 ostajajo boj proti korupciji, kriminalu, zagotovitev novih delovnih mest, zmanjšanje obsega sive ekonomije, spodbujanje tujih neposrednih naložb, v prvi vrsti pa izboljšanje življenjskih razmer prebivalstva. Predvideno je vrsto reform, ki naj bi imele za končni cilj približevanje Evropski Uniji in vstop v Nato.

Vlada je v letu 2007 uspešno začela kampanjo "Investirajte v Makedonijo, novem poslovnem raju v Evropi", s katerim želi privabiti tuje investitorje. Sodeč po rasti makedonskih borznih indeksov lahko rečemo, da jim delno to tudi uspelo, vendar kot sem ugotovil trenutni tečaji podjetij na borzi ne odražajo prave vrednosti makedonskega gospodarstva.

Počasna privatizacija in prestrukturiranje podjetij, nizka konkurenčnost izvoza ob nizkih stopnjah investicij, politična nestabilnost, visoka nezaposlenost so le nekatera dejstva, ki govorijo da so podjetja prevrednotena. S tem ne želim zanikati perspektivnosti regije, temveč le opozoriti na prehitro rast borznih indeksov domala na celotnem področju Balkana.

Carry Trade

»Carry trade« največkrat povezujemo z japonskim jenom oziroma z valutami z nizkimi obrestnimi merami. Investitorji se torej zadolžujejo v valuti z nizko obrestno mero in jo nato investirajo v valuto z višjo obrestno mero. Rezultat omenjenega pojava je odliv ogromnih količin denarja s strani domačih investitorjev (ki so iskali višje donose drugod po svetu) in tako imenovani "carry trade". Posledica je močan izvoz, ki je pomemben dejavnik gospodarske rasti. Po drugi strani pa poceni zadolževanje pomeni dodatno likvidnost na svetovnih trgih, od katere imajo korist praktično vsi - razen države same, ki ponuja poceni denar, saj mnogo denarja odteče iz države.

SRBIJA – Nova balkanska Irska ali stara dobra Jugoslavija

Nekateri srbski gospodarski potencial primerjajo z Irskim čudežem, ki je v zadnjih letih postala ena najbolj dinamičnih in najbolj razvitih držav EU. Ali Srbija ima ta potencial, in kje je njen trenutni razvoj, bom razmišljal v tem članku.

MAKROEKONOMSKA SLIKA

Po razdružitvi Srbije in Črne Gore je gospodarska rast v Srbiji letos dosegla nižjo gospodarsko rast od pričakovanj. Na letni ravni je znašala 5 odstotkov. Podobno kot v prejšnjih letih jo je v največji meri spodbujal storitveni sektor, med katerimi so najhitreje naraščale transportne storitve, finančno posredovanje ter trgovina. Še vedno visoko gospodarsko rast so v največji meri spodbujale tuje in domače naložbe, relativno visoka zasebna poraba, ob visoki rasti posojil in plač, ter hitra ekspanzija trgovine.

Visoka inflacija in brezposelnost ob nekonkurenčnosti podjetij

Celotno rast BDP je v letu 2006 zavirala restriktivna monetarna politika, ki ima za glavni cilj znižati visoke stopnje inflacije. V preteklosti je bilo moč iskati razloge tako visoke inflacije predvsem v nestabilni situaciji na Kosovu, v visoki rasti plač (40%) in posledično visoki domači porabi. V zadnjem obdobju pa se inflacija umirja, kar je posledica nižjih rasti bančnih posojil, zmanjšane rasti plač (11%) ter predvsem nižjih cen nafte.

Vir: lastna izdelava; podatki: Narodna banka Srbije

Negativen vpliv na rast gospodarstva so imela tudi srbska podjetja s svojo nekonkurenčnostjo. Ta je bila v največji meri posledica počasne privatizacije in prestrukturiranja, predvsem velikih državnih podjetij.

To je ob prepočasni liberalizaciji trgovine vplivalo na nižjo rast izvoza. Delež srbskega izvoza v BDP je bil v preteklosti med najnižjimi v JV Evropi (pod 20%). Izvoz, predvsem v države EU, se v zadnjih nekaj letih sicer hitro povečuje, vendar pa je še vedno več kot za polovico nižji od uvoza (Rusija, kitajska, EU), kar povečuje zunanjetrgovinski primankljaj in posledično ustvarja primankljaj na tekočem računu.

Vir: lastna izdelava; podatki: Narodna banka Srbije

Vsi zgoraj našteti dejavniki pa so v letu 2006 vplivali tudi na visoke stopnje nezaposlenosti. Le-ta je znašala 22 odstotkov, pri čemer so upoštevane kot zaposlene tudi osebe, ki delajo v sivi ekonomiji. Visoka stopnja nezaposlenosti je posledica procesa prestrukturiranja državnih podjetij, odpuščanja v javnem sektorju ter počasnega ustvarjanja novih delovnih mest. Nekaj optimizma vliva edino podatek, da je bila rast novih delovnih mest v letu 2006 precej višja kot v letu 2005.

BORZA

V razvoju vseh balkanskih držav lahko najdemo nekatere primerjave, kot so visoka brezposelnost, visoke gospodarske rasti ter nenazadnje tudi visoka inflacija. Podobno pa lahko trdimo tudi za balkanske borzne trge. V letu 2007 so namreč praktično vsi doživeli pravcati razcvet.

V štirih mesecih letošnjega leta je osrednji delniški indeks BELEX, ki meri donosnost vrednostnih papirjev na Beograjski borzi, porastel za neverjetnih 85 odstokov. Najmočnejša vlečna lokomotiva srbskega gospodarstva je finančni sektor, kjer lahko posebej izpostavimo bančni sektor (BIH – elektrogospodarstvo, Črna Gora – turistični sektor, Makedonija – gradbeni sektor). Visoke kotacije na trgu so rezultat dobrega poslovanja večine bank, naraščajočih neto tujih in domačih naložb, dolgo pričakovane privatizacije največjih treh srbskih bank ter nenazadnje prihod prvih domačih vzajemnih skladov.

Rast delniških indeksov v Srbiji

Vir: www.belex.co.yu

Glavni razlog za strmo rast tečajev na Balkanu je moč pripisati ogromnemu pritoku svežega kapitala, predvsem tujega. Omenjeni trgi so še posebej potencialni zaradi slabe razvitosti ter slabe tržne moči prebivalstva. V zadnjem obdobju so zaradi višjih neto naložb najhitrejšo rast beležili finančni, transportni in industriijski sektor. Večina investicij v letu 2006 je rezultat štirih največjih investitorjev (Norveška - 1.547 mio USD, Grčija 923 mio USD, Nemčija – 905 mio USD in Avstrija 504 mio USD).

Vir: lastna izdelava; podatki: Narodna banka Srbije, WIIW Balkan observatory

Vzrokov tako hitre rasti tujih naložb v zadnjih dveh letih je kar nekaj. Prva izmed njih je davek na dobiček, ki je med najnižjimi v Evropi in znaša 10 odstotkov. Podobno nizki so tudi davki na plače ter prispevki za socialno varnost in davek na dodano vrednost (8 in 18%). Poleg nižjih davkov pa je viden napredek tudi na področju zakonodaje, privatizacije ter liberalizacije trgovine. Z uvedbo A-kotacije na beograjski borzi pa so bili narejeni tudi prvi koraki k spodbujanju večje preglednosti poslovanja podjetij.

Kljub vsemu pa je investicijska klima v Srbiji daleč od zaželene, kreditni rating Srbije ne vliva preveč zaupanja tujim investitorjem. V največji meri na slab rating vpliva politična nestabilnost regije, počasna administracija ob visoki stopnji korupcije ter številna opozorila mednarodnih ustanov o tveganosti naložb.

ZAKLJUČEK

V prihodnosti je med glavnimi cilji srbskega gospodarstva povečati makroekonomsko in politično stabilnost. Potrebno je nadaljevati davčno prilagajanje in konsolidacijo, ki bi pomagala zmanjšati zunanje neravnovesje in obvladati inflacijske pritiske. Slednja bo v letu 2007 po napovedih v povprečju znašala 9,5 odstotka. S previdno denarno politiko mora zmanjšati velika nihanja srbskega dinarja proti evru. Vlada mora pospešiti prestrukturiranje in privatizacijo velikih podjetij v državni lasti, ter na ta način krepiti finančno in podjetniško disciplino, kar bo posledično vplivalo tudi na povečano konkurenčnost srbskih izvoznikov. Še naprej mora spodbujati zaposlovanje in ustvarjanje novih delovnih mest.

Vir: lastna izdelava; podatki: Narodna banka Srbije

Srbsko gospodarstvo zagotovo ima potencial, ki pa je še v veliki meri neizkoriščen. Vstop v EU in številne reforme ob politični stabilnosti bi državo pripeljalo ob bok razvitejšim evropskim državam. Ker pa je prihodnost nepoznana in ker je »balkanski kotel« nepredvidljiv, lahko samo na podlagi nekaterih kazalcev predvidevamo prihodnost. Sam v letu 2007 pričakujem še močnejšo gospodarsko rast (višjo od napovedanih 4%) in nadaljno rast balkanskih indeksov, posebej srbskega, predvsem zaradi prihajajočih vzajemnih skladov, številnih prevzemov ter privatizacij. Ob preveliki evforiji pa niso izključene tudi manjše korekcije navzdol, predvsem zaradi vnovčevanja dobičkov.

Pregreta ali vroča Bosna in Hercegovina?

Visoka gospodarska rast, dobri rezultati podjetij, številne »zgodbe« ter stabilna valuta so dobra osnova za borzno pravljico, ki se trenutno odvija na bosanskem borznem trgu.

Bosna in Hercegovina počasi zaključuje fazo povojne rekonstrukcije in prehaja v tržno gospodarstvo, ki je pa v veliki meri odvisno od mednarodne pomoči. Kljub številnim političnim, ekonomskim in socialnim težavam je vseeno moč na vsakem koraku opaziti konkreten napredek.

Makroekonomska slika:
Gospodarska rast v BIH je po zadnjih napovedih v letu 2006 znašala 5,9%, kar je nekoliko nižje od pričakovanj. Na rast je ugodno ob naraščujočem domačem povpraševanju vplivala visoka rast industrijske proizvodnje, ki je z 10 odstotki najvišja v regiji JV Evrope. Najvišjo rast je bila v zadnjih letih zabeležena v sektorjih rudarstva, proizvodnje kovin in kovinskih izdelkov ter v sektorju elektrike in plina.

Poleg naštetega so pozitivno v letu 2006 na gospodarsko rast vplivale tudi naložbe. Največjo rast so beležile domače naložbe v infrastrukturo (gradnja cest, stanovanj in hidroelektrarn). Poleg domačih pa se v zadnjem času povečujejo zlasti tuje neposredne naložbe, ki so v obdobju od leta 1994 do konca decembra 2005 znašale dobre dve milijardi evrov. Največ tujih naložb, ki so pretežno usmerjene v industrijo in bančništvo, je v obravnavanem obdobju zabeležila Avstrija (784 mio EUR), kateri sledita Hrvaška in Slovenija.

Vir: lastna izdelava; podatki: FIPA, Centralna banka BIH

Višja gospodarska rast v letu 2006 pa je tudi posledica naraščajočega izvoza. V zadnjih letih najhitreje narašča trgovina z državami iz EU. Blizu 60 odstotkov izvoza in približno ravno toliko uvoza ustvari BIH s petimi državami – Italijo, Nemčijo, Slovenijo Hrvaško in Srbijo. Izvoz se je v letu 2006 povečeval predvsem na račun visokih izvoznih cen surovin, po drug strani pa zaradi povečanih domačih in tujih naložb narašča tudi uvoz. Pokritost uvoza z izvozom se je na letni ravni povečala za 11 odstotkov, kar je vplivalo na znižanje negativnega salda zunanjetrgovinske bilance v višini 3,7 milijarde mark.

Še močnejšo gospodarsko rast pa poleg hitre rasti uvoza zavira centralna banka s restriktivnimi ukrepi monetarne politike (zmanjšuje rast potrošniških kreditov). Manjša rast je v največji meri poleg politične nestabilnosti vzrok naraščujoče brezposelnosti. Registrirana brezposelnost je v letu 2006 znašala visokih 46 odstotkov, kar je v največji meri posledica sive ekonomije, ki predstavlja približno 40 odstotkov BDP in zaposluje okrog 350.000 ljudi. Brezposelnost se v zadnjih letih povečuje tudi na račun prestrukturiranja gospodarstva in beguncev, ki se vračajo nazaj v BIH. Realna stopnja nezaposlenosti se giblje po oceni Svetovne banke in IMF med 20 in 25 odstotki. Vir: lastna izdelava; podatki: medletne publikacije na eurostat

Poleg visoke brezposelnosti pa se je v letu 2006 bosansko gospodarstvo soočalo tudi z povišano inflacijo. Iz 2,9 odstotne inflacije v letu 2005 se je le-ta v letu 2006 več kot podvojila in je na letni ravni znašala 6,3 odstotkov. Razloge lahko iščemo v uvedbi davka na dodano vrednost v višini 17 odstotkov (enotna stopnja).

Borzna pravljica
Popolnoma druga zgodba pa se trenutno odvija na bosanski borzi (SASE), ki se ne ozira na svetovne trende in iz dneva v dan preseneča tudi številne poznavalce borznih trgov. V letu 2007 borzni indeksi v Bosni in Hercegovini praktično ne poznajo poraza. Osrednji delniški indeks BIFX, ki meri donosnost vrednostnih papirjev na Sarajevski borzi, je samo v prvih treh mesecih leta 2007 zrasel za dobrih 80 odstotkov. Glavni razlog za strmo rast je potrebno pripisati zavidljivi donosnosti tečajev največjih podjetij Sarajevske borze.

Tabela: Stopnja tveganja države (v vzorec zajeto 185 držav) Vir: lastna izdelava; podatki:Euromoney

opomba: Višje mesto in višje število točk pomenita nižje tveganje

Razlogov za rast bosanskega gospodarstva in s tem tudi tečajev podjetij je veliko. Ne smemo tudi prezreti dejstva da so ljudje vedno bolj naklonjeni tveganju v vedno večji želji po bogastvu. Kljub vsemu pa se je smiselno vprašati, ali je tako hitra in močna rast smiselna, oziroma ali so bosanska podjetja res tako podcenjena. Sam menim, da na bosanskem trgu trenutno vlada, zaradi velikih prilivov svežega denarja tako tujega kot domačega, pretirana evforija, ki je tudi posledica dobrih rezultatov nekaterih podjetij in številnih zgodb o privatizaciji in prevzemih. Vsekakor je trenutno stanje zelo nevarno, še posebej za tiste vlagatelje, ki se odločalo le na podlagi informacij in kupujejo delnice za vsako ceno v želji po čim večjem zaslužku. Ob morebitni korekciji borznega trga bodo najbolj na udaru nelikvidne delnice oziroma tiste delnice, ki s svojim poslovanjem ne opravičujejo cene na borzi.

Zaključek
Republika Bosna in Hercegovina se nezadržno približuje EU, vendar jo na poti čakajo še številne reforme (policije, sodstva, itd) in spremembe. Za eno izmed zelo učinkovitih reform v januarju leta 2002 se je izkazala vezava valute konvertibilne marke na euro (1EUR=1,95583BAM). To je pozitivno vplivalo na večjo stabilnost cen in obresti, znižalo inflacijo ob celo naraščujočih rezervah nacionalne banke.

Rast BDP se tudi v naslednjih letih ne bo zmanjševala in bo po mojem mnenju celo višja od napovedanih 6 odstotkov, predvsem na krilih povečane domače potrošnje in velikega pretoka tujih ter domačih naložb. Inflacija se bo v 2007 postopoma, zaradi izničenja davka na dodano vrednost zniževala do treh odstotkov na letni ravni.

Vir: lastna izdelava; podatki: Centralna banka BIH, IMF

Največja nevarnost zmanjšani gospodarski rasti pa bi lahko predstavljala nestabilnost v notranjopolitičnem dogajanju in zelo neučinkovit davčni sistem, ki spodbuja sivo ekonomijo, kar letno povečuje registrirano brezposelnost.

Kljub temu pa lahko zaključim z mislijo, da pravljica v bosni še zdaleč ni zaključena, optimizmu in pritoku svežega kapitala še ni videti konec, vendar bo potrebno zaradi preteklih visokih donosov nekaterih podjetij svoje odločitve izbirati bolj racinalno, predvsem pa bolj analitično.

Graf: Gibanje valutnega para USD/BAM

TRGI V RAZVOJU (SV Evropa)

Stanje danes in jutri na trgih v razvoju v severnovzhodni Evropi. Bodo naraščujoče valute in visoke gospodarske rasti na razvijajoče trge privabile še več špekulativni kapitala?

RUSIJA
Rusija je največja dežela na svetu, bogata tako z naravnimi kot človeškimi potenciali, njena zunanjost odraža svetovno velesilo, ki pa to za enkrat še ni.

V letu 2006 je rusko gospodarstvo raslo po 6,8 odstotni letni ravni. Glavno gonilo rasti je bilo močno domače povpraševanje, ki ima v BDP 48 odstotni delež in se je v letu 2006 glede na predhodno leto povečalo za 10,5 odstotka. Močno domače povpraševanje je posredno vplivalo tudi na hitrejšo rast uvoza, ki se je v letu 2006 glede na leto 2005 povečal za skoraj 30%.

Po pričakovanjih bo domače povpraševanje glavni gonilec gospodarskega razvoja tudi v letu 2007, rast zasebnega in naložbenega povpraševanja pa bo po ocenah analitikov presegala 10 odstotkov, kar bo še naprej povečevalo uvoz. Da pa gospodarska rast ne bo presegla 8 odstotne ravni na letni ravni, bo posledica upočasnjevanja industrijske proizvodnje zaradi nezadostnih vlaganj in apreciacije rublja, ki jo povzročajo visoki devizni prilivi.

Vir: Lastna izdelava; podatki: Eurostat, UBS banka

Močna gospodarska rast pozitivno vpliva tudi na stopnjo brezposelnosti. V zadnjih letih smo v Rusiji lahko opazili nižanje stopnje brezposelnosti do najnižje vrednosti dosežene v letu 2006, ko je znašala 7,5 odstotka. Posledično so se povečevale tudi plače, predvsem v javnem sektorju. Povprečna mesečna plača je v letu 2006 znašala 402$ na mesec, kar je 30 odstotkov več kot v letu 2005.

Vir: Lastna izdelava; podatki: Reuters, UBS banka

Glavni cilj ruske centralne banke (CBR) pa v zadnjih letih ni visoka gospodarska rast, temveč zasleduje dva prioritetna cilja, ki pa se med seboj izključujeta. Želi znižati stopnjo inflacije in po drugi strani preprečiti prehitro apreciacijo rublja. V letu 2006 je dala prednost slednjemu, da bi preprečila špekulativne pritiske zaradi liberalizacije tekočega računa. Apreciacija rublja je bila v letu 2006 v veliki meri posledica rekordnih deviznih prilivov. Rubelj je leta 2006 proti ameriškemu dolarju apreciiral za dobrih 7 odstotkov ter 4 odstotke proti evru. Po ocenah analitikov se bo realna apreciacija rublja kljub prizadevanjem centralne banke, da to prepreči, nadaljevala tudi v letu 2007. Po pričakovanjih bo centralna banka poskušala umiriti apreciacijo valute, zato se bodo povečali inflatorni pritiski.

Vir. Lastna izdelava; podatki: UBS banka, Eurostat

POLJSKA
Poljska s svojo lego v samem srcu kontineta, kjer so se nekoč križale poti stardavnih trgovcev, danes predstavlja transportno središče med severom in jugom ter vzhodom in zahodom Evrope.

Poljsko gospodarstvo je v v letu 2006 na letni ravni zabeležilo 5,8 odstotno gospodarsko rast, kar je 75 odstotkov več kot leta 2005. Najhitreje sta naraščali zasebno povpraševanje, ki ima v BDP 62 odstotni delež, ter naložbeno povpraševanje. Tudi v letih 2007 in 2008 analitiki pričakujejo nadaljno rast tako naložbenega kot zasebnega povpraševanja. Slednje se bo krepilo na podlagi hitre rasti zaposlovanja ter visokih rasti plač, medtem ko bodo visoki dobički podjetij in dokaj nizke obrestne mere omogočali visoko rast naložbenega povpraševanja.

Močno naložbeno in zasebno povpraševanje je torej povzročilo krepitev gospodarske rasti v letu 2006, kar je posledično izboljšalo tudi razmere na trgu delovne sile. Kljub izboljšanju pa ostaja stopnja brezposelnosti na poljskem še vedno med najvišjimi v EU. V letu 2006 je v povprečju znašala 15,5 odstotka, v letu 2007 pa analitiki pričakujejo nadaljno znižanje vse do 13 odstotkov. Kljub padanju stopnje brezposelnosti pa nasprotno plače ostajajo relativno visoko. Zaradi nizkih stopnj inflacije (1%), se predvsem krepi realna rast plač. Močnejše zasebno in naložbeno povpraševanje bosta v letu 2007 vplivali na povečanje uvoza, kar bo kljub hitri rasti izvoza povečalo trgovinski primankljaj. Višji primankljaj tekočega računa ob naraščujočem zlotu ter restrektivnejša monetarna politika bodo glavni dejavniki nižje, vendar še vedno visoke gospodarske rasti v letu 2007.

Vir: Lastna izdelava; podatki: Reuters, UBS banka

Nizka inflacija, visoka gospodarska rast, hitro rastoče plače ter naraščajoče mednarodne obrestne mere bodo v letu 2007 verjetno ponovno povzročile dvigovanje poljske ključne obrestne mere. Relativno visoka ključna obrestna mera, trenutno znaša 4 odstotke, je bila poleg zdravih gospodarskih temeljev glavni razlog za apreciacijo zlota v letu 2006. Le-ta se je v letu 2006 krepil tako proti evru (za 4,6 odstotkov) kot tudi proti ameriškemu dolarju (6,7 odstotkov). Podobnemu scenariju kot v letu 2006 bomo lahko priča tudi v 2007, zato lahko v letih 2007 in 2008 pričakujemo nadaljno postopno rast zlota tako proti evru kot ameriškemu dolarju.

Vir: Lastna izdelava; podatki: UBS banka, Eurostat, Bloomberg

ČEŠKA
Češka je dežela veličasnih spomenikov, ki s svojo zgodovino zadovoljijo čute in osvojijo dušo, da se znova in znova vračamo v to prestolnico umetnosti.

V Češki republiki smo bili priča višji gospodarski rasti šele v zadnjih dveh letih. Le-ta presega 6 odstotkov na letni ravni, kar je kar dvakrat več kot povprečje v EU 25 (2,8 odstotka). Rast zasebnega povpraševanja, ki ima v BDP več kot 46-odstotni delež, se je v letu 2006 zaradi naraščajočega zaposlovanja, višjih plač ter nizkih obrestnih mer okrepila in je znašala 4,1 odstotka. Na rast zasebnega povpraševanja je vplivalo tudi znižanje davčnih stopenj na začetku leta. Naložbeno povpraševanje se je povečalo za 17,8 odstotka in je predstavljalo skoraj 31 odstotkov BDP. Gospodarska rast se bo v letu 2007 v primerjavi z letom 2006 nekoliko znižala, predvsem zaradi pričakovanj upočasnjene rasti domačega povpraševanja.

Centralna banka češke vodi politiko zmanjševanja inflacije. Stopnja inflacije se je v letu 2006 zaradi dvigov nadzorovanih cen (cene zemljskega plina, električne energije, telekoma) povečala in je v povprečju znašala 2,5 odstotka. Rast inflacije in ekspanzivna fiskalna politika sta bili v letu 2006 razlog, da je centralna banka dvakrat dvignila temeljno obrestno mero na 2,5 odstotka.

Vir: Lastna izdelava; podatki: Reuters, UBS banka

Naraščujoča ključna obrestna mera, visoka gospodarska rast ter pozitivni trendi v zunanjetrgovinski bilanci ob velikih prilivih špekulativnega kapitala so posledično vplivali v letu 2006 na rast krone. Apreciacija češke krone se je začela v letu 2004 in je v letu 2006 proti evru aprecirala za 5,3 odstotka, proti ameriškemu dolarju pa za 6,3 odstotka. Negotovost glede usmeritve fiskalne politike vlade bi lahko v prihodnosti povzročila večja nihanja krone, ki pa je, zaradi zdravih gospodarskih temeljev ob naraščujočih obrestnih merah ter visokih prilivih tujih naložb, dovolj stabilna in bo po pričakovanjih še naprej apreciirala tako proti evru kot ameriškemu dolarju.

Vir: Lastna izdelava; podatki: internetne strani centralnih bank, Eurostat

KAZAHSTAN
Kazahstan je dežela mnogih priložnosti, dežela z velikimi naravnimi in človeškimi potenciali.

Najvišjo rast izmed vseh obravnavnih držav dosega kazahstansko gospodarstvo. V zadnjih 6 letih od leta 2000 naprej beleži izjemno gospodarsko rast, letno povprečno raste po 10 odstotni stopnji. Najvišjo rast je bilo moč opaziti v letu 2002 (13,5%), medtem ko je bila rast v letu 2006 nekoliko nižja, vendar še vedno visoka (10,5 odstotna). Na visoko rast so v letu 2006 v največji meri vplivale visoke cene nafte, povečana domača poraba in hitra rast izvoza.

Vir: Lastna izdelava; podatki: Reuters, UBS banka

Visoka gospodarska rast pa v letu 2006 ni mogla znižati naraščujoče inflacije. Le-ta se že od leta 2004 povečuje in je v letu 2006 znašala v povprečju 8,7 odstotka. Visoka stopnja je posledica visokih rasti posojil in zadolževanja bank v tujini. Tako visoka inflacija, naraščajoče obrestne mere ob visoki gospodarski rasti ter pozitivni trendi v zunanjetrgovinski bilanci ob neto prilivih špekulativnega kapitala so posledično vplivali v letu 2006 na rast domače valute. Tenga je proti evru v letu dni pridobila 3,1 odstotka, proti ameriškemu dolarju pa 5,8 odstotka. V letu 2007 lahko, zaradi nekoliko nižjih pričakovanj gospodarske rasti in nižje domače porabe, pričakujemo manjšo rast valute, medtem ko v letu 2008 lahko ponovno pričakujemo občutnejšo apreciacijo tange tako proti evru kot dolarju.

Vir: Lastna izdelava; podatki: Eurostat, Reuters, UBS banka

ZAKLJUČEK

Vse štiri države se soočajo s naraščujočim domačim in naložbenim povpraševanjem, kar vodi v visoke gospodarske rasti. Močan gospodarski razvoj poleg nekaterih drugih dejavnikih pozitivno vpliva na nižje stopnje inflacije ter brezposelnosti. Ohranjanje tega trenda se pričakuje tudi v letih 2007 in 2008, zato lahko trdim, da se razvoj omenjenih držav še zdaleč ni končal.

Po drugi strani pa moramo vedeti da so omenjene države oziroma njihova gospodarstva še vedno dokaj nerazvita, politično negotova, kar lahko na kratek rok rezultira v občasnih nihanjih valutnih razmerij. Zdrav razvoj ob visokih pričakovanih stopnjah gospodarske rasti ter veliko zanimanje tujih vlagateljev, so le nekatera dejstva, ki bodo pozitivno vplivala na apreciacijo omenjenih valut v prihodnosti.

Velika ČETVERICA - kako naprej!

KITAJSKA

Kitajsko gospodarstvo je v letu 2006 zabeležilo zavidljivo gospodarsko rast (10,7%), najvišjo po letu 1995. V zadnjem času je namreč beležilo več kot dvakrat višjo gospodarsko rast glede na preostale svetovne gospodarske velesile. Ta je bila posledica zelo agresivne investicijske in izvozno usmerjene politike, ki pa najverjetneje, vsaj na dolgi rok ne bo brez posledic. Visoko zadolževanje podjetij in presežne proizvodne zmogljivosti, bodo najverjetneje negativno vplivale na cene izdelkov. Posledično se bodo znižali tudi dobički gospodarskih družb.

V letu 2006 je kitajsko gospodarstvo zabeležilo presežek v trgovini v znesku 177,6 bn $, kar je 75% več kot v letu 2005. Nenasitna gospodarska velesila, ki ima apetit po nafti, surovinah in tujem kapitalu s svojim konkurenčnim izvozom, ki se že peto leto zapored povečuje več kot 20% letno, ustvarja rekordne presežke na trgovinski bilanci. Po količini trgovinskega blaga je Kitajska tretji največji uvoznik in izvoznik na svetu (po podatkih eurostat-a iz leta 2005). Največji trgovinski partner Kitajske je EU.

Močan vpliv na izredno konkurenčen izvoz ima poleg globalnega povpraševanja tudi kitajska valuta. Podcenjenost juana namreč povzroča velik zunanjetrgovinski presežek Kitajske s preostalim svetom, predvsem z ZDA, v manjši meri s EU. To naj bi bil tudi glavni razlog za apreciacijo juana v prihodnosti, s čimer bi se uravnale nestabilnosti na svetovnih trgih. Apreciacija juana bo imela za posledico dražje kitajske izdelke na tujem, hkrati pa se bo povečala konkurenčnost tujih podjetij. Apreciacija juana pa bo ugodno vpliva tudi na kitajska uvozno naravnana podjetja. V letu 2006, ko kitajski juan ni več vezan na dolar, temveč na košarico valut, je proti dolarju pridobil več kot 6,5% vrednosti.

Nadaljnja kitajska rast bo v največji meri odvisna od svetovnega povpraševanja po njenih izdelkih (predvsem od ZDA in EU) in od politike kitajske vlade, ki želi upočasniti skoraj nenadzorovano gospodarsko rast. Znižanje le-te je moč pričakovati tudi zaradi nižje rasti globalnega povpraševanja in vse nižjih napovedi svetovne gospodarske rasti.
ZDA

V zadnjem četrtletju 2006 so ZDA zabeležile izredno močno gospodarsko rast (3,5% letno). Povečan izvoz in ogromen trgovinski primankljaj, nižji potrošniški izdatki, konec nepremičninskega balona in relativno visoka ključna obrestna mera so le nekateri podatki, ki nakazujejo na nižjo gospodarsko rast v letu 2007. Ameriška centralna banka že dalj časa opozarja na prihajajočo obdobje nižje gospodarske rasti, predvsem zaradi intersa po nižji inflaciji.

Značilnosti trenutnega stanja na ameriškem trgu so nizka stopnja brezposelnosti kljub vse nižji rasti novih delovnih mest, padajoče cene nepremičninskega trga, nizka potrošnja in šibak proizvodni trg. Posledica takega stanja ameriškega gospodarstva je šibek dolar, ki je zadnjem času depreciiral domala proti vsem najmočnejšim valutam. Nižja pričakovanja gospodarske rasti ter slabše stanje ameriškega gospodarstva ob visokem trgovinskem primankljaju so v vrednosti dolarja že upoštevana. Zato večjih premikov v valutnem paru EUR/USD v letu 2007 ne pričakujem. Večje premike v valutnem paru bi lahko povzročile le odločitve predvsem s stani FED-a o predčanem znižanju ključne obrestne mere. Sam pričakujem, da bo FED znižal ključno obrestno mero šele proti koncu leta 2007, podlago za mojo odločitev iščem v trenutnih nizkih cenah nafte in za enkrat še solidni gospodarski rasti ameriškega gospodarstva.

EU

Evropsko gospodarstvo za razliko od ameriškega doživlja pravi preporod. Gospodarska rast je v letu 2006 namreč znašala 2,7%, kar je najvišja rast po letu 2000. Močno gospodarsko rast strokovnjaki pričakujejo tudi v letu 2007, ki naj bi bila posledica višjih zaslužkov, izboljšanih finančnih pogojev ter povečanih investicij evropskih podjetij. Posledično nižja brezposelnost zaradi odprtja novih delovnih mest, naraščujoče plače ob nizkih cenah energije bodo v letu 2007 zagotovo pripomogle k izboljšani blaginji tako podjetij kot gospodinjstev v EU.

V drugem delu leta 2007 pa vseeno lahko pričakujemo umiritev rasti. Razloge lahko iščemo v naraščujoči ključni obrestni meri, v nižjih pričakovanjih svetovnega povpraševaja in v vse močnešem evru, ki bo zagotovo imel vpliv na zmanjšanje izvoza, predvsem s dolarsko vezanimi državami. Vpliv na nižjo gospodarsko rast v EU v letu 2007 bosta imeli preko povišanih davkov tudi Nemčija in Italija.

Ponoven dvig ključne obrestne mere v EU lahko pričakujemo že v marcu 2007 (na 3,75%), predvsem zaradi prevelike likvidnosti denarja v obtoku. Nadaljnjega dviga obrestne mere v letu 2007 ne pričakujem, saj je stopnja inflacije usklajena s ravnijo, ki jo priporoča ECB.

JAP

Rast japonskega gospodarstva je v letu 2006 znašala 2,2 odstotka. Višja rast v primerjavi s prejšnimi leti je bila predvsem posledica rasti v zadnjem četrtletju leta 2006 (4,8% na letni ravni), ko je na rast druge največje svetovne ekonomije v največji meri vplivala povečana potrošnja in tradicinalno močan izvoz. Ti dogodki so zopet obodili upanje, da bo centralna banka japonske ponovno dvignila ključno obrestno mero. To je pozitivno vplivalo na tečaj jena, ki je v tednu dni pridobil več kot 4 odstotne točke proti dolarju. Razloge za večjo apreciacijo jena v zadnjem obdobju lahko iščemo tudi v zadnjih borznih dogodkih, ko se je zaradi popravkov svetovnih delniških tečajev navzdol zmanjšala naklonjenost k tveganju, kar je vodilo do nakupnih pritiskov na jen.

Rast japonskega gospodarstva je v prvem četrtletju leta 2007 kljub visokemu zunanjetrgovinskemu presežku dušilo šibko domače povpraševanje, ki je bilo posledica nizkih rasti plač. V drugem delu leta 2007 lahko postopno pričakujemo višjo rast plač, kar bo ob višji domači potrošnji privedlo do znižane stopnje brezposelnosti. Padajoče cene nafte, poceni uvoz iz Kitajske ter padajoči stroški dela bodo še naprej zniževali že tako nično stopnjo inflacije na Japonskem.

ZAKLJUČEK

Kako velik je vpliv Kitajske na svetovno gospodarstvo in njeno rast smo bili priča v zadnjih tednih, ko je Kitajskemu padcu borznega indeksa za preko 9% sledil še preostali svet. Padec je bil posledica govoric, da kitajska vlada načrtuje obdavčenje kapitalskih dobičkov in namerava omejiti nadaljno pretirano zadolževanje podjetij. Kako velik potencial predstavlja azijsko tržišče bo pokazal čas, že sedaj pa lahko zaključimo, da imajo omejena tržišča na svetovno gospodarstvo vse večji vpliv.

V letu 2007 torej lahko pričakujemo nadaljno apreciacijo azijskih valut, predvsem juana, tako proti dolarju kot proti evru, medtem ko se bo valutni par EUR/USD gibal v mejah med 1,30 in 1,35.