SREČNO 2008
Živi danes, saj je včeraj preteklost, jutri prihodnost...naj bo ta čim bolj mavrična!
SREČNO NOVO LETO 2008.
ponedeljek, 31. december 2007
sreda, 19. december 2007
ECB - reševalne akcije v decembru
S pumpanjem denarja v sistem ECB znižuje kratkoročne OM po katerih si banke posojajo denar na medbančnem trgu in na ta način zagotavljajo ustrezno likvidnost v sistemu. Dogaja se, da so OM na kratek rok zelo nizke, saj je denarja v sistemu ogromno. Vendar s tem ECB ne bo rešila težav, saj zadolževanje na daljši rok ostaja in bo ostalo oteženo, saj so pribitki visoki, viri pa zelo omejeni...sledi
nedelja, 9. december 2007
EURUSD
Po mnenju analitikov valutni par EURUSD v obdobju naslednjega leta dni ne bo presegel magično mejo 1,50. Vrednost dolarja naj bi proti evru naraščala.
Vaši rezulatati glasovanja pa so pokazali, da pričakujete nadaljno depreciacijo dolarja proti evru z vrhuncem v prvem delu leta 2008, ko bo valutni par ponovno presegel mejo 1,50. Tudi sam sem podobnega mnenja, predvsem če bo FED res 11. decembra znižal obrestno mero za 0,50 odstotnih točk. (Rezultati glasovanja: 1.v decembru 2007: 20%; 2.v začetku leta 2008: 60%; 3.ne prej kot v letu dni: 5%; 4.nikoli: 30%; 5.drugo: 5%)
ECB vs FED
Finančni sistemi v idelanih pogojih medsebojno soodvisno delujejo kot švicarska ura. Že nekaj časa pa temu ni tako. Na trgih ta trenutek prevladuje visoka volativnost in medsebojna nepovezanost.
Na eni strani bi lahko iz stanja borznih trgov in iz statističnih podatkov za ZDA, predvsem o gospodarski rasti in stanju trga dela, sklepali, da je globalno gospodarstvo zdravo. Korekcija borznega trga, ki se je zgodila v oktobru, zaradi številnih odpisov s strani finančnega sektorja, pa le popravek, ki je normalna reakcija na teh trgih.
Po drugi strani pa so razmere daleč od idealnih. Dejstva, kot so, naraščajoče medbančne obrestne mere, zaostreni kreditni in posojilni pogoji ob padajočih cenah nepremičnin ter visoka inflacija, so le nekatere posledice, ki pomenijo grožnjo svetovni rasti. Izgube iz naslova finančne krize pa še naraščajo.
Nižanje obrestnih mer sicer praviloma zmanjšuje privlačnost valut, vendar ne vedno. Vsako gospodarsvo mora v določenem trenutku in v danih okoliščinah najti pravo gospodarsko ravnotežje.
Počasi, s pomočjo agresivne politike ameriške centralne banke, bo trg zagotovo absorbiral šoke, prisotne na kreditnih trgih. To bo povzročilo nov pritok svežega denarja na ameriške finančne trge, kar bo ugodno vplivalo na celotno ekonomijo in posledično pomagalo tudi dolarju.
Zadnje posledice finančne krize bi po mnenju analitikov lahko občutili še v drugi polovici leta 2008 oziroma v prvi polovici leta 2009, ko bo ključna obrestna mera ZDA že prcej pod štirimi odstotki in valutni par EURUSD blizu današnjih vrednosti.
Zaključek
Posledice finančne krize so vse bolj vidne. Visoka nenaklonjenost k tveganju, zaostreni kreditni in posojilni pogoji, nižja pričakovanja o gospodarski rasti, padajoča ameriška ključna obrestna mera, šibek dolar in še bi lahko naštevali.
Cena, ki jo plačuje Evropa v primerjavi z ZDA ostaja nizka. Visoka inflacija ob premočnemu evru bo v letu 2008 negativno vplivala na gospodarsko rast. Zaostreni posojilni in kreditni pogoji bodo ob ponovih izgubah - odpisih finančnega sektorja, povzročili prilagoditev monetarne politike ECB. Takrat ne bo več smiselno izbirati med zvišanjem oziroma znižanjem obrestne mere, temveč kolikšna je raven obrestne mere, ki bo pozitivno vplivala na rast evropskega gospodarstva.
Nasprotno pa FED, s svojo agresivno monetarno politiko, želi čim hitreje povišati gospodarsko rast in ustvariti lažno sliko o cvetočem gospodarskem imperiju, ki je nekoč res bilo.
V tem trenutku, v nasprotju s pričakovanji trga, 11. decembra pričakujem znižanje ameriške ključne obrestne mere za 0,50 odstotnih točk. To bo kratkoročno zaopet okrepilo finančne trge. Morebitno panično reakcijo trga, zaradi visokega znižanja obrestne mere, pa bo FED omejil s zanikanjem ponovnega znižanja obrestne mere v januarju 2008.
Na eni strani bi lahko iz stanja borznih trgov in iz statističnih podatkov za ZDA, predvsem o gospodarski rasti in stanju trga dela, sklepali, da je globalno gospodarstvo zdravo. Korekcija borznega trga, ki se je zgodila v oktobru, zaradi številnih odpisov s strani finančnega sektorja, pa le popravek, ki je normalna reakcija na teh trgih.
Po drugi strani pa so razmere daleč od idealnih. Dejstva, kot so, naraščajoče medbančne obrestne mere, zaostreni kreditni in posojilni pogoji ob padajočih cenah nepremičnin ter visoka inflacija, so le nekatere posledice, ki pomenijo grožnjo svetovni rasti. Izgube iz naslova finančne krize pa še naraščajo.
Pesimistične ocene ocenjujo škodo, nastalo v tokratni finančni krizi, ki naj bi bila primerljiva s Japonsko krizo bančništva v letu 1990, na okoli 500 milijard $.
Od tu naprej vodita dve poti. Optimisti verjamejo, da bo politika centralnih bank, kratkoročno zagotovila dovolj likvidnosti v obtoku in s pomočjo padajočih obrestnih mer, omogočila stabilizacijo in nadaljnji razvoj gospodarstva. Pesimisti pa nasprotno ne verjamejo v serijo očiščevalnih akcij in napovedujejo svetovno recesijo globalnega gospodarstva.
ECB: skrb za inflacijo
Primarna naloga ECB v primerjavi z FED ni skrb za konjunkturo, ampak zgolj za ohranjanje vrednosti denarja. Novemberska inflacija - 3%, je bila na letni ravni najvišja v zadnjih šestih letih, kar je precej nad željeno 2 odstotno ravnijo, ki jo želi ECB. Visoka inflacija je bila torej poglavitni razlog, zakaj ECB na zadnjem zasedanju ni sledila nekaterim centralnim bankam (FED, BOE).
Po mnenju analitikov, ECB v prihodnosti ne bo preostalo drugega, kot da sledi zgledu ameriške centralne banke in začne zniževati obrestno mero. Trenutna visoka inflacija naj bi bila kratkoročne narave in v veliki meri posledica finančne krize oziroma visokih cen nafte in hrane.
Podobnosti neodločene monetarne politike ECB lahko najdemo tudi v letu 2001. Tudi takrat je ECB dolgo časa zviševala obrestno mero, potem pa je navkljub visoki inflaciji, zaradi tehnološke krize, začela proces nižanja obrestne mere.
Nižja ključna obrestna mera evro območja bi zagotovo ugodno vplivala na rast evropskega gospodarstva. Pocenila bi se posojila, kar bi povečalo potrošnjo gospodinjstev ter investicij podetij. Rezultat so višji dobički podjetij, kar povzroča ugodno klimo za širjenje in nove prevzeme evropskih podjetij. Hkrati bi se znižala tudi vrednost evra, kar bi posebej ugodno vplivalo na evropska podjetja, ki svoje izdelke prodajajo za ameriške dolarje.
FED: osnovni cilj visoka gospodarska rast
FED pa se za razliko od ECB ne skrbi naraščajoča inflacija. Glavno vprašanje, na katerega odgovor pričakujemo 11.decembra je, ali bo znižal ključno obrestno mero za 0,25 ali 0,50 odstotnih točk.
Znižanje ključne obrestne mere za 0,50 odstotonih točk bi lahko negativno vplivalo na trg. Trg bi lahko panično odreagiral v smislu, kaj FED skriva, saj statistično gledano ameriško gospodarstvo še vedno ostaja močno. Po drugi strani pa se je trg že nekoliko navadil na vsakokratno znižanje ključne obrestne mere ZDA. V tem smislu je FED postal, tako imenovani »suženj trga«. Lahko samo od daleč opazuje, kaj se dogaja z ameriškim gospodarstvom in niža obrestno mero v upanju na boljšo prihodnost.
Na trgu v tem trenutku prevladuje mnenje, da bo FED znižal obrestno mero le za 0,25 odstotnih točk. Na podlagi Futursov pa je moč ugotoviti, da v zadnjem času vse hitreje narašča možnost, da bo FED znižal ključno obrestno mero za 0,50 odstotnih točk.
Iskanje gospodarskega ravnotežja
Med najpomembnejšimi cilji ameriškega gospodarstva še vedno ostaja vprašanje, kdaj bo obrestna mera dovolj nizka, da bo povzročila pozitiven preobrat v gospodarski rasti in ugodno vplivala na izredno šibek dolar.
Od tu naprej vodita dve poti. Optimisti verjamejo, da bo politika centralnih bank, kratkoročno zagotovila dovolj likvidnosti v obtoku in s pomočjo padajočih obrestnih mer, omogočila stabilizacijo in nadaljnji razvoj gospodarstva. Pesimisti pa nasprotno ne verjamejo v serijo očiščevalnih akcij in napovedujejo svetovno recesijo globalnega gospodarstva.
ECB: skrb za inflacijo
Primarna naloga ECB v primerjavi z FED ni skrb za konjunkturo, ampak zgolj za ohranjanje vrednosti denarja. Novemberska inflacija - 3%, je bila na letni ravni najvišja v zadnjih šestih letih, kar je precej nad željeno 2 odstotno ravnijo, ki jo želi ECB. Visoka inflacija je bila torej poglavitni razlog, zakaj ECB na zadnjem zasedanju ni sledila nekaterim centralnim bankam (FED, BOE).
Po mnenju analitikov, ECB v prihodnosti ne bo preostalo drugega, kot da sledi zgledu ameriške centralne banke in začne zniževati obrestno mero. Trenutna visoka inflacija naj bi bila kratkoročne narave in v veliki meri posledica finančne krize oziroma visokih cen nafte in hrane.
Podobnosti neodločene monetarne politike ECB lahko najdemo tudi v letu 2001. Tudi takrat je ECB dolgo časa zviševala obrestno mero, potem pa je navkljub visoki inflaciji, zaradi tehnološke krize, začela proces nižanja obrestne mere.
Nižja ključna obrestna mera evro območja bi zagotovo ugodno vplivala na rast evropskega gospodarstva. Pocenila bi se posojila, kar bi povečalo potrošnjo gospodinjstev ter investicij podetij. Rezultat so višji dobički podjetij, kar povzroča ugodno klimo za širjenje in nove prevzeme evropskih podjetij. Hkrati bi se znižala tudi vrednost evra, kar bi posebej ugodno vplivalo na evropska podjetja, ki svoje izdelke prodajajo za ameriške dolarje.
FED: osnovni cilj visoka gospodarska rast
FED pa se za razliko od ECB ne skrbi naraščajoča inflacija. Glavno vprašanje, na katerega odgovor pričakujemo 11.decembra je, ali bo znižal ključno obrestno mero za 0,25 ali 0,50 odstotnih točk.
Znižanje ključne obrestne mere za 0,50 odstotonih točk bi lahko negativno vplivalo na trg. Trg bi lahko panično odreagiral v smislu, kaj FED skriva, saj statistično gledano ameriško gospodarstvo še vedno ostaja močno. Po drugi strani pa se je trg že nekoliko navadil na vsakokratno znižanje ključne obrestne mere ZDA. V tem smislu je FED postal, tako imenovani »suženj trga«. Lahko samo od daleč opazuje, kaj se dogaja z ameriškim gospodarstvom in niža obrestno mero v upanju na boljšo prihodnost.
Na trgu v tem trenutku prevladuje mnenje, da bo FED znižal obrestno mero le za 0,25 odstotnih točk. Na podlagi Futursov pa je moč ugotoviti, da v zadnjem času vse hitreje narašča možnost, da bo FED znižal ključno obrestno mero za 0,50 odstotnih točk.
Iskanje gospodarskega ravnotežja
Med najpomembnejšimi cilji ameriškega gospodarstva še vedno ostaja vprašanje, kdaj bo obrestna mera dovolj nizka, da bo povzročila pozitiven preobrat v gospodarski rasti in ugodno vplivala na izredno šibek dolar.
Nižanje obrestnih mer sicer praviloma zmanjšuje privlačnost valut, vendar ne vedno. Vsako gospodarsvo mora v določenem trenutku in v danih okoliščinah najti pravo gospodarsko ravnotežje.
Počasi, s pomočjo agresivne politike ameriške centralne banke, bo trg zagotovo absorbiral šoke, prisotne na kreditnih trgih. To bo povzročilo nov pritok svežega denarja na ameriške finančne trge, kar bo ugodno vplivalo na celotno ekonomijo in posledično pomagalo tudi dolarju.
Zadnje posledice finančne krize bi po mnenju analitikov lahko občutili še v drugi polovici leta 2008 oziroma v prvi polovici leta 2009, ko bo ključna obrestna mera ZDA že prcej pod štirimi odstotki in valutni par EURUSD blizu današnjih vrednosti.
Zaključek
Posledice finančne krize so vse bolj vidne. Visoka nenaklonjenost k tveganju, zaostreni kreditni in posojilni pogoji, nižja pričakovanja o gospodarski rasti, padajoča ameriška ključna obrestna mera, šibek dolar in še bi lahko naštevali.
Cena, ki jo plačuje Evropa v primerjavi z ZDA ostaja nizka. Visoka inflacija ob premočnemu evru bo v letu 2008 negativno vplivala na gospodarsko rast. Zaostreni posojilni in kreditni pogoji bodo ob ponovih izgubah - odpisih finančnega sektorja, povzročili prilagoditev monetarne politike ECB. Takrat ne bo več smiselno izbirati med zvišanjem oziroma znižanjem obrestne mere, temveč kolikšna je raven obrestne mere, ki bo pozitivno vplivala na rast evropskega gospodarstva.
Nasprotno pa FED, s svojo agresivno monetarno politiko, želi čim hitreje povišati gospodarsko rast in ustvariti lažno sliko o cvetočem gospodarskem imperiju, ki je nekoč res bilo.
V tem trenutku, v nasprotju s pričakovanji trga, 11. decembra pričakujem znižanje ameriške ključne obrestne mere za 0,50 odstotnih točk. To bo kratkoročno zaopet okrepilo finančne trge. Morebitno panično reakcijo trga, zaradi visokega znižanja obrestne mere, pa bo FED omejil s zanikanjem ponovnega znižanja obrestne mere v januarju 2008.
torek, 4. december 2007
Napoved analitikov o gibanju Evropske obrestne mere
Tako je mnenje analitikov o znižanju obrestne mere, v prvi tabeli za konec leta 2007, v drugi tabeli pa za konec leta 2008. V zadnji anketi so se enotno opredelili za nespremenjeno obrestno mero. Bomo lahko primerjali rezultate finančnih analitikov in našega vprašalnika.Rezultati vašega glasovanja so pokazali, da pričakujete znižanje obrestne mere evro območja šele v letu 2008, se pravi podobno kot to pričakujejo tudi analitiki.
nedelja, 2. december 2007
ECB - povečanje ali znižanje obrestne mere
Naraščajoča inflacija, podražitev posojil, naraščajoči evro, nižja pričakovana gospodarska rast in čedalje večja zadolženost prebivalstva so dejstva, ki ne obetajo veliko dobrega. Na podlagi teh dejstev bi lahko sklepali, da se življenski standard v Sloveniji znižuje. Predvsem to drži za tisti del prebivalstva, ki je prekomerno zadolžen.
Osrednja tema finančih trgov ob koncu meseca novembra, je bil največji zgodovinski skok obrestnih mer. Eno mesečni euribor se trenutno giblje 80 odstotnih točk (4,80%) nad ključno obrestno mero EU (4%), libor vezan na ameriški dolar 70 odstotnih točk (5,20%) nad ključno obrestno mero ZDA (4,50%) ter libor vezan na funt celo 90 odstotnih točk (6,65%) nad ključno obrestno mero Velike Britanije (5,75%).
Zakaj so referenčne obrestne mere tako pomembene.
Euribor je medbančna obrestna mera, po kateri si prvovrstne banke med seboj posojajo denar v evrih za določeno ročnost. Na euribor pa je vezan tudi velik del posojil, saj se posojilodajalci s tem zavarujejo pred spremembo obrestnih mer in tveganje prenesejo na posojilojemalce.
Vir denarja, ki ga banke potrebujejo za svojo delovanje, je vse dražji in vse težje dosegljiv. Najvidnejše posledice tako zaostrenih razmer na finančnih in posojilnih trgih bodo v prihodnosti zagotovo dražja posojila. V prvi vrsti preko samega euriborja, pa tudi preko višjih pribitkov na osnovno obrestno mero. Pribitek namreč vsebuje premijo za tveganje navračila in je seveda višji ob slabši boniteti kreditojemalca oziroma ob zaostrenih razmerah na trgu.
Na dolgi rok bo to pomenilo manjšo potrošnjo gospodinjstev in manj investicij ter nižje dobičke podjetij. Posledica bo nižja gospodarska rast držav.
Kaj je povzročilo največji zgodovinski skok obrestnih mer.
Konec leta so finančni trgi že tradicionalno zaostreni, zaradi večjega povpraševanja po likvidnih sredstvih, ki so posledica prihajajočih praznikov. Tokrat pa so razmere še precej bolj zaostrene zaradi večjega strahu in zaradi zmanjšane želje bank po posojanju denarja.
Posledica tega je bil največji skok obrestnih mer do sedaj. Eno mesečni euribor je porasel za 60 bazičnih točk na raven 4,87%. Zadnjič smo bili priča tako visokim nivojem obrestnih mer v aprilu 2001, ko je bila ključna obrestna mera za 0,75 odstotnih točk višja (4,75%).
Osrednja tema finančih trgov ob koncu meseca novembra, je bil največji zgodovinski skok obrestnih mer. Eno mesečni euribor se trenutno giblje 80 odstotnih točk (4,80%) nad ključno obrestno mero EU (4%), libor vezan na ameriški dolar 70 odstotnih točk (5,20%) nad ključno obrestno mero ZDA (4,50%) ter libor vezan na funt celo 90 odstotnih točk (6,65%) nad ključno obrestno mero Velike Britanije (5,75%).
Zakaj so referenčne obrestne mere tako pomembene.
Euribor je medbančna obrestna mera, po kateri si prvovrstne banke med seboj posojajo denar v evrih za določeno ročnost. Na euribor pa je vezan tudi velik del posojil, saj se posojilodajalci s tem zavarujejo pred spremembo obrestnih mer in tveganje prenesejo na posojilojemalce.
Vir denarja, ki ga banke potrebujejo za svojo delovanje, je vse dražji in vse težje dosegljiv. Najvidnejše posledice tako zaostrenih razmer na finančnih in posojilnih trgih bodo v prihodnosti zagotovo dražja posojila. V prvi vrsti preko samega euriborja, pa tudi preko višjih pribitkov na osnovno obrestno mero. Pribitek namreč vsebuje premijo za tveganje navračila in je seveda višji ob slabši boniteti kreditojemalca oziroma ob zaostrenih razmerah na trgu.
Na dolgi rok bo to pomenilo manjšo potrošnjo gospodinjstev in manj investicij ter nižje dobičke podjetij. Posledica bo nižja gospodarska rast držav.
Kaj je povzročilo največji zgodovinski skok obrestnih mer.
Konec leta so finančni trgi že tradicionalno zaostreni, zaradi večjega povpraševanja po likvidnih sredstvih, ki so posledica prihajajočih praznikov. Tokrat pa so razmere še precej bolj zaostrene zaradi večjega strahu in zaradi zmanjšane želje bank po posojanju denarja.
Posledica tega je bil največji skok obrestnih mer do sedaj. Eno mesečni euribor je porasel za 60 bazičnih točk na raven 4,87%. Zadnjič smo bili priča tako visokim nivojem obrestnih mer v aprilu 2001, ko je bila ključna obrestna mera za 0,75 odstotnih točk višja (4,75%).
Podobenemu pomankanju likvidnosti smo bili priča že ob prehodu v leto 2000, zaradi tako imenovanega hrošča tisočletja.
Kaj lahko stori ECB.
V izogib pomankanju likvidnosti v obtoku, ob prihajajočih praznikih, je ECB preko dodatne tri mesečne avkcije ponudila dodatnih 50 milijard evrov.
Stanje na medbančem trgu pa se kljub temu ni izboljšalo. Vse kaže da so potrebe po likvidnosti na trgu velike večje kot je to ocenila ECB. Zadnje tri mesečne avkcije se je udeležilo kar 175 bank, ki so povpraševali po rekordnem znesku 132,4 milijard EUR.
Vse to, poleg obljube dodatne likvidnosti konec leta preko kratkoročnih avkcij s strani ECB, pa ni pomagalo znižati tako visokih obrestnih mer.
Centralne banke so torej uspešne pri intervenciji, ko v obtoku ni dovolj likvidnosti, saj lahko s pomočjo instrumentov različne ročnosti (operacija finega uravnavanja, eno mesečne in tro mesečne avkcije) zagotovijo dovolj denarja v obtoku. Tokrat pa gre za večji problem, kjer ECB ne more pomagati. Pogoji se vidno zaostrujejo in s tem tudi pribitki na kredite, zato so si banke zopet vse manj pripravljene posojati denar med seboj.
ZAKLJUČEK:
Najpomembnejši razlog tako visokih obrestnih mer je torej povečano povpraševanje po likvidnih sredstvih ob koncu tekočega leta, predvsem na podlagi novih rezervacij za bodoče odpise ter zaradi ponovno večje nenaklonjenosti tveganju. Tako je vse manj denarja v obtoku, predvsem zaradi strahu pred novimi izgubami iz naslova hipotekarne krize.
Pomembno vlogo pri reševanju posledic finančne krize pa je v rokah centralnih bank. V zgornjem tekstu smo ugotovili, da z finančnimi injekcijami tokrat vseh posledic ne bo moč odpraviti.
Vse hitreje narašča število zagovornikov, ki zahtevajo prilagoditev monetarne politike ECB. Torej pozivajo ECB k znižanju obrestne mere. Na svoji strani imajo poleg zgoraj omenjenih posledic hipotekarne krize tudi vse nižjo gospodarsko rast in vse močnejši evro, ki že vidno duši konkurenčnost evro območja.
Ali bo ECB dejansko znižala obrestno mero ali bo še vedno sledila svojemu primarnemu cilju – znižati inflacijo, ki je tokrat ušla iz vajeti, bomo kmalu lahko priča. Na trgu še vedno velja prepričanje, da bo obrestna mera evro območja tudi tokrat ostala nespremenjana.
ponedeljek, 12. november 2007
DOLAR - grdi raček ameriškega gospodarstva
Ameriška zgodba o grdem račku v glavni vlogi pa ameriški dolar se še vedno nadaljuje. Vse kaže, da ameriški dolar še ni dosegel najnižjih vrednosti. Vse več analitikov pričakuje, da bo evro še letos presegel psihološko mejo 1,5 dolarja za evro. Vse bolj je očitno, da je primarni cilj ZDA visoka gospodarska rast in ne inflacija oziroma močan dolar. Razloge lahko iščemo tudi v prihajajočih volitvah.
Za lažje predvidevanje, kam se bo ameriško gospodarstvo in z njim povezani dolar gibal v prihodnosti, si poglejmo nekaj razlogov za rast oziroma padec ameriškega dolarja.
- NEGATIVNO
1. Globalna ekonomija raste še vedno nad povprečjem:
Svetovna gospodarska rast (po podatkih IMF) bo v letu 2007 znašala 5,2 odstotka. Tako visoka rast je posledica močne rasti nastajajočih trgov, predvsem Kitajske (preko 11% rast) in Indije, ki se vse bolj uveljavljata kot "motorja svetovne rasti". Upočasnitvi svetovne gospodarske rasti na 4,8 odstokov, ki bo posledica trenutne finančne krize, bomo priča šele v letu 2008.
2. Ameriški nepremičninski trg ostaja glavni krivec za razpad ameriškega gospodarstva
Izvor finančne krize, ki bo znižala svetovno gospodarsko rast najdemo na ameriškem hipotekarnem trgu. Kriza je povzorčila splošno nezaupanje finančnih trgov, ki ob številnih kazalcih kot so gradnja novih hiš (na 14 letnem dnu), prodaja obstoječih hiš (primerljivo s vrednostmi iz leta 1999), prodaja novih hiš (četrtino nižja kot v 2006) nakazuje da še zadaleč ni končana. Kreditni pogoji so še vedno vidno zaostreni. V višjih kreditnih pribitkih na medbančnem trgu ter v še vedno naraščajočem številu neprodanih nepremičnin.
3. Agresivna monetarna politika FED – padajoča ameriška ključna obrestna mera
Kot že omenjeno bo posledice avgustovske hipotekarne krize moč čutiti tudi v zadnji četrtini leta 2007 in prav verjetno tudi v prvi četrtini leta 2008. To potrjujejo tudi številni evropski in ameriški indeksi, katerim vrednosti se še vedno znižujejo. Posledica krize je že vidna - agresivna monetarna politika FED, ki s hitrim zniževanjem obrestne mere in s čedalje večjim obsegom denarne mase v obtoku poizkuša blažiti šoke nastale zaradi omenjene krize. Taka politika FED deluje kot »obliž na rano iz katere krvavi« ameriško gospodarstvo. Najbolj opazna negativna stranska produkta pa sta izredno nizek - šibek dolar ter povišana inflacija.
Zadnja denarna injekcija ter znižanje obrestne mere za 0,25 odstotnih točk (4,50%) ob koncu meseca oktobra s strani FED je samo še potrdilo da je FED šele na začetku svoje politike zniževanja obrestne mere in da finančna kriza še ni končana. Na trgu narašča verjetnost da bo ameriška obrestna mera kmalu izenačena s evropsko na 4 odstotkih. Po mnenju analitikov bi se to lahko zgodilo že v marcu leta 2008.
Ključna obrestna mera je domena centralnih bank v boju z inflacijo. Ob znižanju obrestne mere se znižujejo stroški kreditov – kar povečuje potrošnjo gospodinjstev, ki v ZDA predstavljajo večinski delež BDP-ja (70%). Zaradi nižje obrestne mere se povečujejo tudi investicije podjetij, kar povečuje dobičke podjetij in krepi borzni trg (obveznice prinašajo vse nižje donose). Nizka obrestna mera na koncu preko šibke valute povečuje konkurenčnost gospodarstva in preko izvoza povečuje gospodarsko rast.
4. Naraščajoča Inflacija
Kot že omenjeno pa povzročata padajoča obrestna mera in prilivi denarja v sistem ob naraščajočih cenah energije – nafte (+40% od junija 2007), hrane (+5% letno) ter pijače vedno močnejše inflacijske pritiske. Statistično gledano sicer ameriška inflacija, ki jo objavlja ministrstvo za delo, še ni problem in ostaja nizka (osnovna inflacija 1,8 %). Ne moremo pa prezreti dejstva da inflacija v zadnjem času hitro narašča (neuradno naj bi bila inflacija višja od 5 odstotkov), predvsem zaradi šibkega dolarja in visokih cen nafte. Omenjeno draži uvoz, kar povečuje stroške končnega izdelka ter tako znižuje dobičke podjetij.
5. Ogromen deficit na trgovinski bilanci
Ob težavah finančnega sektorja pa se ta trenutek zdi ogromen deficit na trgovinski bilanci ZDA manj pomemben. Le-ta je v letu 2006 znašal rekordnih 838 milijard dolarjev. V letu 2007 naj ne bi prišlo do večjih odstopanj v primerjavi s letom 2006. Pozitivne učinke močnejšega izvoza zaradi šibkega dolarja naj bi v letu 2007 popolnoma izničile visoke cene nafte. Posebno visok primanjkljaj ZDA še vedno beležijo v trgovanju s Kitajsko, Japonsko in Nemčijo, ki so tri od šestih najpomembnejših trgovinskih partneric ZDA. V prvih sedmih mesecih leta 2007 se je izvoz blaga in storitev vrednostno povečal za 12 odstotkov, medtem ko je šibka rast uvoza (5%) predvsem odraz upočanjene domače gospodarske rasti.
6. Borzni trgi (pre)visoko vrednoteni kljub visoki nenaklonjenosti k tveganju
Kljub vse splošni krizi, visokah cenah nafte in manjši gospodarski rasti, nismo še videli daljše korekcije na borznem trgu. Šele v zadnjih dneh smo bili ob objavi poslovnih rezultatov podjetij – predvsem bank, priča večjim padcem na borzi. V poplavi slabih novic predvsem bančnega sektorja pa borzni indeksi ostajajo dokaj »stabilni«. Povečuje se predvsem volatilnost delniških tečajev, ki jo je moč spremljati tudi s tako imenovano mero strahu na borznih trgov (VIX), ki je daleč od vrednosti 12, okoli katere naj bi se gibal indeks v ugodnih razmerah trga.
Za lažje predvidevanje, kam se bo ameriško gospodarstvo in z njim povezani dolar gibal v prihodnosti, si poglejmo nekaj razlogov za rast oziroma padec ameriškega dolarja.
- NEGATIVNO
1. Globalna ekonomija raste še vedno nad povprečjem:
Svetovna gospodarska rast (po podatkih IMF) bo v letu 2007 znašala 5,2 odstotka. Tako visoka rast je posledica močne rasti nastajajočih trgov, predvsem Kitajske (preko 11% rast) in Indije, ki se vse bolj uveljavljata kot "motorja svetovne rasti". Upočasnitvi svetovne gospodarske rasti na 4,8 odstokov, ki bo posledica trenutne finančne krize, bomo priča šele v letu 2008.
2. Ameriški nepremičninski trg ostaja glavni krivec za razpad ameriškega gospodarstva
Izvor finančne krize, ki bo znižala svetovno gospodarsko rast najdemo na ameriškem hipotekarnem trgu. Kriza je povzorčila splošno nezaupanje finančnih trgov, ki ob številnih kazalcih kot so gradnja novih hiš (na 14 letnem dnu), prodaja obstoječih hiš (primerljivo s vrednostmi iz leta 1999), prodaja novih hiš (četrtino nižja kot v 2006) nakazuje da še zadaleč ni končana. Kreditni pogoji so še vedno vidno zaostreni. V višjih kreditnih pribitkih na medbančnem trgu ter v še vedno naraščajočem številu neprodanih nepremičnin.
3. Agresivna monetarna politika FED – padajoča ameriška ključna obrestna mera
Kot že omenjeno bo posledice avgustovske hipotekarne krize moč čutiti tudi v zadnji četrtini leta 2007 in prav verjetno tudi v prvi četrtini leta 2008. To potrjujejo tudi številni evropski in ameriški indeksi, katerim vrednosti se še vedno znižujejo. Posledica krize je že vidna - agresivna monetarna politika FED, ki s hitrim zniževanjem obrestne mere in s čedalje večjim obsegom denarne mase v obtoku poizkuša blažiti šoke nastale zaradi omenjene krize. Taka politika FED deluje kot »obliž na rano iz katere krvavi« ameriško gospodarstvo. Najbolj opazna negativna stranska produkta pa sta izredno nizek - šibek dolar ter povišana inflacija.
Zadnja denarna injekcija ter znižanje obrestne mere za 0,25 odstotnih točk (4,50%) ob koncu meseca oktobra s strani FED je samo še potrdilo da je FED šele na začetku svoje politike zniževanja obrestne mere in da finančna kriza še ni končana. Na trgu narašča verjetnost da bo ameriška obrestna mera kmalu izenačena s evropsko na 4 odstotkih. Po mnenju analitikov bi se to lahko zgodilo že v marcu leta 2008.
Ključna obrestna mera je domena centralnih bank v boju z inflacijo. Ob znižanju obrestne mere se znižujejo stroški kreditov – kar povečuje potrošnjo gospodinjstev, ki v ZDA predstavljajo večinski delež BDP-ja (70%). Zaradi nižje obrestne mere se povečujejo tudi investicije podjetij, kar povečuje dobičke podjetij in krepi borzni trg (obveznice prinašajo vse nižje donose). Nizka obrestna mera na koncu preko šibke valute povečuje konkurenčnost gospodarstva in preko izvoza povečuje gospodarsko rast.
4. Naraščajoča Inflacija
Kot že omenjeno pa povzročata padajoča obrestna mera in prilivi denarja v sistem ob naraščajočih cenah energije – nafte (+40% od junija 2007), hrane (+5% letno) ter pijače vedno močnejše inflacijske pritiske. Statistično gledano sicer ameriška inflacija, ki jo objavlja ministrstvo za delo, še ni problem in ostaja nizka (osnovna inflacija 1,8 %). Ne moremo pa prezreti dejstva da inflacija v zadnjem času hitro narašča (neuradno naj bi bila inflacija višja od 5 odstotkov), predvsem zaradi šibkega dolarja in visokih cen nafte. Omenjeno draži uvoz, kar povečuje stroške končnega izdelka ter tako znižuje dobičke podjetij.
5. Ogromen deficit na trgovinski bilanci
Ob težavah finančnega sektorja pa se ta trenutek zdi ogromen deficit na trgovinski bilanci ZDA manj pomemben. Le-ta je v letu 2006 znašal rekordnih 838 milijard dolarjev. V letu 2007 naj ne bi prišlo do večjih odstopanj v primerjavi s letom 2006. Pozitivne učinke močnejšega izvoza zaradi šibkega dolarja naj bi v letu 2007 popolnoma izničile visoke cene nafte. Posebno visok primanjkljaj ZDA še vedno beležijo v trgovanju s Kitajsko, Japonsko in Nemčijo, ki so tri od šestih najpomembnejših trgovinskih partneric ZDA. V prvih sedmih mesecih leta 2007 se je izvoz blaga in storitev vrednostno povečal za 12 odstotkov, medtem ko je šibka rast uvoza (5%) predvsem odraz upočanjene domače gospodarske rasti.
6. Borzni trgi (pre)visoko vrednoteni kljub visoki nenaklonjenosti k tveganju
Kljub vse splošni krizi, visokah cenah nafte in manjši gospodarski rasti, nismo še videli daljše korekcije na borznem trgu. Šele v zadnjih dneh smo bili ob objavi poslovnih rezultatov podjetij – predvsem bank, priča večjim padcem na borzi. V poplavi slabih novic predvsem bančnega sektorja pa borzni indeksi ostajajo dokaj »stabilni«. Povečuje se predvsem volatilnost delniških tečajev, ki jo je moč spremljati tudi s tako imenovano mero strahu na borznih trgov (VIX), ki je daleč od vrednosti 12, okoli katere naj bi se gibal indeks v ugodnih razmerah trga.
Slika 1: Ameriški borzni indeksi so v drugi polovici septembra še vedno podirali zgodovinske vrhove.
Slika 2: VIX se ponovno počasi približuje vrednostim nad 45, ki jih je dosegal ob razprodajah v poletnih mesecih leta 2002
V prihodnosti na podlagi vse slabših statističnih podatkov za ameriško gospodarstvo pričakujemo nadaljno padanje predvsem ameriških borznih indeksov, ki pa bodo omejeni zaradi dobrih rezultatov izvoznega sektorja v naslednjih dnevih.
7. Diverzifikacija deviznih rezerv Kitajske in Japonske
Dodaten pritisk na dolar pa je sprožilo razmišljanje Kitajske o deverzifikaciji svojih deviznih rezerv v bolj stabilne in perspektivnejše valute. Ob koncu oktobra so namreč kitajske devizne rezerve dosegle 1.430 milijard ameriških dolarjev, kar je dvakrat več kot pred dvema letoma in več kot petina vseh svetovnih rezerv. Omenjena akcija diverzifikacije s strani Kitajske oziroma Japonske bi verjetno pomenila novo razprodajo ameriškega dolarja.
7. Diverzifikacija deviznih rezerv Kitajske in Japonske
Dodaten pritisk na dolar pa je sprožilo razmišljanje Kitajske o deverzifikaciji svojih deviznih rezerv v bolj stabilne in perspektivnejše valute. Ob koncu oktobra so namreč kitajske devizne rezerve dosegle 1.430 milijard ameriških dolarjev, kar je dvakrat več kot pred dvema letoma in več kot petina vseh svetovnih rezerv. Omenjena akcija diverzifikacije s strani Kitajske oziroma Japonske bi verjetno pomenila novo razprodajo ameriškega dolarja.
- POZITIVNO
1. Ameriška gospodarska rast še vedno močna kljub padajočemu potrošniškemu zaupanju
Da finančna kriza ni tako velika pa bi lahko sklepali iz gospodarske rasti ZDA. Ta je v tretjem četrtletju rasla nad pričakovanji – 3,9 odstotka na letni ravni. Največ je k njeni rasti pripomogla povečna osebna potrošnja (+3%), povečan izovz (+16,2%) ter povečane tuje investicije podjetij (+7,9%).
Posledice hipotekarne krize naj bi se namreč v statističnih podatkih občutneje odrazile šele v tekočem - četrtem četrtletju. Napovedi za rast ameriškega gopodarstva v zadnjem obdobju leta se gibljejo okrog dveh odstotkov.
1. Ameriška gospodarska rast še vedno močna kljub padajočemu potrošniškemu zaupanju
Da finančna kriza ni tako velika pa bi lahko sklepali iz gospodarske rasti ZDA. Ta je v tretjem četrtletju rasla nad pričakovanji – 3,9 odstotka na letni ravni. Največ je k njeni rasti pripomogla povečna osebna potrošnja (+3%), povečan izovz (+16,2%) ter povečane tuje investicije podjetij (+7,9%).
Posledice hipotekarne krize naj bi se namreč v statističnih podatkih občutneje odrazile šele v tekočem - četrtem četrtletju. Napovedi za rast ameriškega gopodarstva v zadnjem obdobju leta se gibljejo okrog dveh odstotkov.
Da bo gospodarska rast v naslednjem četrletju res nižja je moč razbrati tudi iz potrošniškega zaupanja, ki zaradi naraščajočih cen, predvsem energije in hrane, še vedno pada (slika 4). Potrošniška poraba je namreč glavni motor ameriške gospodarske rasti.
Slika 3: Močna rast izvoza bo še naprej povečevala gospodarsko rast ZDA; vir: http://www.bea.gov/
Slika 4: Potrošniško zaupanje (na dvoletnem dnu) in pesimistična pričakovanja, kljub padajoči obrestni meri, na račun visokih cen nafte še vedno pada.
2. Q3 – dobički podjetji v ZDA še vedno dobri
Podobno kot velja za gospodarsko rast velja tudi za poslovanje podjetij v ZDA. Kljub finančni krizi dosegajo visoke dobičke. To so predvsem podjetja iz tehnološke, avtomobilistične, kemične ter industrijske panoge. Najbolše poslovne rezultate v prihodnosti lahko pričakujemo predvsem od izvozno usmerjenih podjetij oziroma od podjetij, ki imajo neposredne koristi od visokih cen surovin in nafte. Najslabše pa se bo kot do sedaj odrezal finančni sektor, predvsem banke.
3. Dolgoročna podcenjenost dolarja
Če predpostavljamo, da je gibanje dolarja ciklično in da je le-ta že dovolj izgubil v primerjavi z najmočnejšimi valutami, bi lahko bilo leto 2008 ugodno za ameriški dolar. Pozitivno bi lahko na vrednost dolarja vplivala tudi nižja gospodarska rast EU, selitev kapitala - denarja iz azijskih borz ter predvsem močnejša ter stabilnejša gospodarska rast ZDA. Kot sem že zgoraj omenil je FED poznan po svojih agresivnih akcijah, ko s hitrimi znižanji obrestnih mer želi praktično »čez noč« rešiti finančne šoke. Konec leta 2008 bomo tako lahko vnovič priča, ob predpostavki zvišane inflacije, novemu začeteku cikla dviganja obrestne mere ZDA.
Podobno kot velja za gospodarsko rast velja tudi za poslovanje podjetij v ZDA. Kljub finančni krizi dosegajo visoke dobičke. To so predvsem podjetja iz tehnološke, avtomobilistične, kemične ter industrijske panoge. Najbolše poslovne rezultate v prihodnosti lahko pričakujemo predvsem od izvozno usmerjenih podjetij oziroma od podjetij, ki imajo neposredne koristi od visokih cen surovin in nafte. Najslabše pa se bo kot do sedaj odrezal finančni sektor, predvsem banke.
3. Dolgoročna podcenjenost dolarja
Če predpostavljamo, da je gibanje dolarja ciklično in da je le-ta že dovolj izgubil v primerjavi z najmočnejšimi valutami, bi lahko bilo leto 2008 ugodno za ameriški dolar. Pozitivno bi lahko na vrednost dolarja vplivala tudi nižja gospodarska rast EU, selitev kapitala - denarja iz azijskih borz ter predvsem močnejša ter stabilnejša gospodarska rast ZDA. Kot sem že zgoraj omenil je FED poznan po svojih agresivnih akcijah, ko s hitrimi znižanji obrestnih mer želi praktično »čez noč« rešiti finančne šoke. Konec leta 2008 bomo tako lahko vnovič priča, ob predpostavki zvišane inflacije, novemu začeteku cikla dviganja obrestne mere ZDA.
Tabela 1: Podobno kot japonski jen in švicarski frank danes ameriški dolar zaradi močne depreciacije v zadnjih dveh letih velja za podcenjeno valuto.
4. Gospodarska rast v EU se zmanjšuje
Podporo za daljšo rast pa bo ameriški dolar verjetno iskal tudi v nižji gospodarski rasti EU. Podobno kot velja za ZDA bo tudi rast evropskega gospodarstva v prihodnje nižja. To potrjujejo praktično vsi glavni evropski indeksi zaupanja (ZEW, IFO, PMI), ki v zadnjem času padajo. Glavne razloge za nižjo rast evropskega gospodarstva lahko iščemo v splošni finančni svetovni krizi, v (pre)močnem evru ter v visokih cenah nafte ter hrane. Pričakovanja s strani analitikov glede gospodarske rasti EU v letu 2008 se gibljejo okoli 2 odstotkov.
Podporo za daljšo rast pa bo ameriški dolar verjetno iskal tudi v nižji gospodarski rasti EU. Podobno kot velja za ZDA bo tudi rast evropskega gospodarstva v prihodnje nižja. To potrjujejo praktično vsi glavni evropski indeksi zaupanja (ZEW, IFO, PMI), ki v zadnjem času padajo. Glavne razloge za nižjo rast evropskega gospodarstva lahko iščemo v splošni finančni svetovni krizi, v (pre)močnem evru ter v visokih cenah nafte ter hrane. Pričakovanja s strani analitikov glede gospodarske rasti EU v letu 2008 se gibljejo okoli 2 odstotkov.
Slika 5: Padajoča IFO in ZEW indeksa
5. Posredovanje centralih bank:
Ameriška valuta – dolar praktično izgublja na vrednosti že od leta 2001, ko je bilo za 1 evro potrebno odšteti manj kot 1 ameriški dolar. Evro se je v šestih letih proti dolarju okrepil za ogromnih 75 odstotkov. Nadaljna depreciacija ameriške valute bi dolgoročno lahko povzročila neizravnanost v globalni trgovini. Za enkrat analitiki še ne vidijo nevarnosti ter utemeljujejo padec dolarja kot normalen ciklični pojav vsake valute. Zanimo pa je dejstvo, da je v letu 2007 ameriški dolar proti kanadskemu dolarju izgubil že več kot 20 odstotkov (obe valuti G7), kar naj bi pomenilo signal za posredovanje centralne banke Kanade, da zniža obrestno mero.
- ZAKLJUČEK:
Na trgu ta trenutek lahko najdemo premalo pozitivnih novic, ki bi lahko nakazovali na prebujenje ameriškega dolarja vzporedno s ameriškim gospodarstvom. Trenutna »pesimistična naravnanost« glede ameriškega dolarja je posledica politike FED-a, ki ga za enkrat še ne skrbi izguba kupne moči denarja. Le-ta lahko pripelje tudi do večjih globalnih prestresov na valutnih trgih, kjer bodo morale posredovati centralne banke.
Tako šibek dolar povzroča nižji življenski standard prebivalcev dolarskih območij ter ustvarja neugodno klimo za prevzeme in združitve ameriških podjetij in hkrati zaostruje poslovanje uvoznih podjetij.
Kljub vsemu pa je precej negativnih podatkov ameriškega gospodarstva že vkalkulirana v današnji tečaj dolarja, zato tudi sam v prihodnosti ob prvih znakih stabilnejše rasti ameriškega gospodarstva pričakujem ponovno rast dolarja proti ostalim valutam. Do takrat pa je kratkoročno možno vse, najbolj verjetno pa bomo priča nadaljnji depreciaciji dolarja proti evru vse do razmerja 1,50.
Ameriška valuta – dolar praktično izgublja na vrednosti že od leta 2001, ko je bilo za 1 evro potrebno odšteti manj kot 1 ameriški dolar. Evro se je v šestih letih proti dolarju okrepil za ogromnih 75 odstotkov. Nadaljna depreciacija ameriške valute bi dolgoročno lahko povzročila neizravnanost v globalni trgovini. Za enkrat analitiki še ne vidijo nevarnosti ter utemeljujejo padec dolarja kot normalen ciklični pojav vsake valute. Zanimo pa je dejstvo, da je v letu 2007 ameriški dolar proti kanadskemu dolarju izgubil že več kot 20 odstotkov (obe valuti G7), kar naj bi pomenilo signal za posredovanje centralne banke Kanade, da zniža obrestno mero.
- ZAKLJUČEK:
Na trgu ta trenutek lahko najdemo premalo pozitivnih novic, ki bi lahko nakazovali na prebujenje ameriškega dolarja vzporedno s ameriškim gospodarstvom. Trenutna »pesimistična naravnanost« glede ameriškega dolarja je posledica politike FED-a, ki ga za enkrat še ne skrbi izguba kupne moči denarja. Le-ta lahko pripelje tudi do večjih globalnih prestresov na valutnih trgih, kjer bodo morale posredovati centralne banke.
Tako šibek dolar povzroča nižji življenski standard prebivalcev dolarskih območij ter ustvarja neugodno klimo za prevzeme in združitve ameriških podjetij in hkrati zaostruje poslovanje uvoznih podjetij.
Kljub vsemu pa je precej negativnih podatkov ameriškega gospodarstva že vkalkulirana v današnji tečaj dolarja, zato tudi sam v prihodnosti ob prvih znakih stabilnejše rasti ameriškega gospodarstva pričakujem ponovno rast dolarja proti ostalim valutam. Do takrat pa je kratkoročno možno vse, najbolj verjetno pa bomo priča nadaljnji depreciaciji dolarja proti evru vse do razmerja 1,50.
Naročite se na:
Objave (Atom)
