ECB – Nizka inflacija ali zmerna gospodarska rast

Svetovna potrošnja se je v zadnjih nekaj mesecih na krilih finančne krize močno znižala in predstavlja veliko grožnjo svetovni gospodarski rasti. Ta trenutek lahko že brez velikega tveganja trdim, da ZDA so v recesiji. Vprašanje je le, kako dolgo in s kakšno močjo bo “udarila” recesija po blaginji potrošnika tako v ZDA kot povsod drugod po svetu. Najpomembnejše vprašanje, na katerega odgovor bom poiskušal najti je, kako uspešna bo pri izogibanju recesiji Evropa.

Slika 1: Občutna krepitev valutnega para EURCHF v zadnjih tednih
Krepitev CHF podobno kot mera strahu (VIX) kaže koliko investitorji niso pripravljeni tvegati. CHF, JPY ter zlato trenutno predstavljajo varno zatočišče za ohranjanje vrednosti. (Vir: inform. sistem Reuters)

Gospodarska rast evroobmočja se je občutno znižala
Kot sem že zgoraj ugotovil se negotovi obeti za gospodarstvo območja z evrom, kot posledica pretresov na finančnih trgih, nadaljujejo in ponovno poslabšujejo. Novo zaostrovanje na kreditnih in posojilnih trgih, visoka inflacija, nizka potrošnja, zmanjšane investicije, šibek dolar, so le nekateri podatki, ki nakazujejo na zaskrbljujoče stanje v evropskem gospodarstvu.

Posledica negotovih razmer ter upočasnjene gospodarske rasti je bilo na zadnjem zasedanju ECB (06.03) znižanje napovedane gospodarske rasti v evro območju, z 2 odstotkov na 1,7 odstotka v letu 2008 ter z 2,1 na 1,8 odstotka v letu 2009. V podobnih razmerah je FED že zniževal obrestno mero. Nasprotno pa so se predstavniki ECB soglasno odločili za ohranitev obrestnih mer na naspremenjeni ravni (4%). Ključna je bila naraščajoča inflacija, ki še vedno vztraja na zgodovinsko visokih nivojih. Hkrati pa naj nizka gospodarska rast držav evroobmočja ne bi pomenila resne grožnje recesije.

Podobnega mnenja kot ECB pa niso bančni analitiki. Njihove ocene prihodnjih gospodarskih rasti evro območja so precej bolj pesimistična. Po njihovih ocenah bodo visoke cene energije ter hrane znižale razpoložljive prihranke gospodinjstev za približno ¾, kar bo rezultiralo v manjši potrošnji in posledično nižji gospodarski rasti. Šibek dolar, recesija v ZDA, ter upočasnitev Kitajske pa bodo dejavniki, ki bodo še dodatno zavirale evropsko gospodarsko rast.

Slika 2: Gospodarska rast evroobmočja se bo v prihajajočih mesecih še zniževala
Projekcije gospodarske rasti se že nekaj časa zmanjšujejo, nasprotno inflacija še vedno narašča.

Vir: Projekcije gibanja gospodarske rasti (Unicredit, Commerzbank, UBS, BNP Paribas)

Inflacija – april mesec obrata in začetek upočasnitve rasti cen
Ozka osredotočenost ECB na stabilnost cen je glavni razlog, da ključna obrestna mera ostaja nespremenjena že od junija 2007. Po besedah Tricheta v kratkem obdobju, zaradi negotovih razmer, ni moč pričakovati posega ECB v obrestne mere, saj ostajajo inflacijska tveganja, zaradi nadaljnje krepke rasti posojil ter denarja v obtoku, visoka. ECB v prihodnosti pričakuje daljše obdobje povišane inflacije in tako za leto 2008 napoveduje 2,9 odstotno, za leto 2009 pa 2,1 odstotno inflacijo.

Slika 3: Komponente inflacije v evroobmočju
Cene v EU v zadnjih mesecih naraščajo predvsem zaradi povišanih cen energije ter hrane. Prav slednje bodo po ocenah analitikov še naprej naraščale. (Vir: Projekcija gibanja inflacije Unicredit)

Nasprotno pa večina bančnih analitikov ocenjuje inflacijske projekcije ECB kot pretirano pesimistične. Iz slike 3 je lepo razvidno, da je trenutna inflacija v veliki meri posledica visokih cen nafte ter hrane. Slednji pritiski naj bi se v marcu celo povečali, kar lahko pripelje do najvišje inflacije v letu 2008. Kljub vsemu pa večina analitikov že v letu 2008 pričakuje postopno znižanje cen. Do konca leta 2008 naj bi po ocenah analitikov za sodček nafte morali odšteti med 70 in 90$ za sodček, kar bo tudi glavni razlog za nižjo inflacijo na letnem nivoju in bo podlaga za začetek nižanja obrestnih mer ECB.

Slika 4: Šestmesečni euribor se ponovno draži s tem pa tudi posojila v evrih
Euribor narašča, saj se je likvidnost denarja v obtoku ponovno zmanjšala. (Vir: infor. sistem Reuters)

Po ocenah, ki so objavljene na informacijskem sistemu Reuters[1] bo ključna obrestna mera v drugem četrletju leta 2008 na ravni 3,85%, v tretjem 3,68%, v zadnjem četrletju tekočega leta pa na 3,56%. Večina pričakuje prvo znižanje obrestne mere v obdobju med junijem in septembrom 2008.

Slika 5: Obrestne mere se bodo v prihodnosti znižale
Po ocenah analitikov UBS banke bo ECB obrestna mera na koncu leta 2008 na 3 odstotkih. (Vir: UBS) [1] V anketi je sodelovalo 64 bank

ECB bo morala kljub visoki inflaciji znižati ključno obrestno mero
Upoštevajoč mnenje bančnih analitikov o pesimističnih inflacijskih projekcijah s strani ECB v letu 2008, je v izogib recesiji evroobmočja moč pričakovati začetek nižanja obrestnih mer. Podobno je ECB že znižala obrestno mero tudi v maju 2001, ko sta šibek evro in hitra rast plač inflacijo potisnila do 2,7 odstotka. Iz preteklih izkušenj o posredovanju ECB je torej moč razbrati, da kot potrebna pogoja za znižanje obrestne mere, morata biti zagotovljena inflacija pod 2,8 odstotka ter znatno upočasnjena gospodarska rast. Po ocenah analitikov bomo priča prvemu znižanju obrestne mere ECB za 0,25 odstotnih točk v juniju 2008.

Slika 6: ECB: Pri posredovanje ima manj pristojnosti in je manj agresivna kot FED
Gospodarska rast še ni tako upočasnjena, da bi ECB morala posredovati s znižanji OM za 0,50 odstotnih t.

Vir: internetne strani ECB, napovedi prihodnjih gibanj ECB OM - Reuters

Podobne zaključke kot pri bančnih analitikih pa je moč razbrati tudi iz cen terminskih pogodb (FUTURES). Trg namreč v letu 2008 pričakuje trikrat znižanje ključne obrestne mere ECB po 0,25 odstotne točke, na nivo 3,25% do konca leta.

Slika 7: Pričakovanja glede nižanja OM ECB za konec leta 2008
4 odstotna OM ECB bi verjetno pomenila valutni par EUR/USD preko 1,60 in cene nafte preko 120$ za sodček. Za tak scenarij se je predvsem zaradi visoke inflacije odločilo več kot 20% vseh anketirancev.

Vir: informacijski sistem Reuters

Tudi sam sem mnenja, da je znižanje ključne obrestne mere ECB zaradi občutno upočasnjene gospodarske rasti evroobmočja v letu 2008 neizbežna. Vprašanje je le kako hitro in agresivno bo to znižanje. V največji meri je znižanje odvisno od evropske inflacije ter nadaljnega razpleta ameriške oziroma v tem trenutku že svetovne finančne krize. Šibek dolar, visoke cene nafte ter zaostreni pogoji na posojilnih trgih pa bodo tudi v prihajajočih mesecih ustvarjali neugodne razmere za posredovanje ECB.

Skrivnost razodetja (dr. Bogomir Kovač)

Pretresi na finančnih trgih se v teh dneh nadaljujejo z nezmanjšano močjo. V zadnjih dveh tednih smo doživeli največje borzne padce in hkrati največje intervencije centralnih bank v zadnjih letih. Medtem ko ekonomski analitiki še vedno nihajo v ocenah glede ameriške recesije, strategije ameriške in evropske centralne banke ponujajo bistveno drugačne rešitve. Ali pravilneje ukrepa FED z Benom Bernankejem ali pa ECB z Jeanom-Claudom Trichetom na čelu? Morda pa se motijo v kratkoročnih ocenah na obeh straneh, kajti rešitve finančnega kapitalizma ne prinašajo niti trgi niti "benevoletna roka" centralnih bankirjev. Skrivnost razodetja tiči drugje. Potrebujemo preprosto novo finančno in monetarno ureditev sveta.
Januarski borzni lomi so samo nadaljevanje kapitalskih pretresov iz leta 2007. Mnogi menijo, da gre za običajno korekcijo in pričakovane šoke kapitalskih trgov, drugi so prepričani, da gre za prvi resnejši strukturni lom finančnega kapitalizma. Ta je v zadnjih desetih letih ustvaril neobvladljiv in skrajno špekulativen virtualni ekonomski svet, ki temelji na kriznem napihovanju ter krčenju borznih cen. Toda borzne cene, obrestne mere in tržne cene blaga postajajo danes veliko bolj povezane kot v preteklosti. Centralne banke rešujejo trge kapitala, da bi obvarovale banke in nebančne finančne institucije, ki prežemajo podjetja in napajajo tudi socialne sisteme. Težava je v tem, da finančna negotovost in nepredvidljivost vplivata na realne gospodarske cikle, cenovna razmerja in socialno državo. Finančna protislovja torej niso posledica, temveč vzrok gospodarskih ciklov, inflacijskih šokov in krize socialne države.
Mnogi krivijo za sedanjo zmedo in lome na svetovnih borzah ameriško recesijo. Toda ZDA so še vedno daleč od japonskega scenarija devetdesetih let, sektorski zlom na nepremičninskem trgu in finančne izgube pa vsaj za leto 2008 še ne pomenijo dejanske recesije. Svetovno gospodarstvo je danes vezna posoda in morebitna ameriška recesija ima svojo dobro protiutež na azijskih trgih, kjer daleč nad povprečji rasteta Kitajska in Indija. Problematična je v bistvu kakovost ameriške rasti, ki se financira prek notranjega in zunanjega zadolževanja in temelji na šibkem dolarju. Veliko nevarnejša je njena finančna destabilizacija, ki se je začela z bankroti dolžnikov na trgu hipotekarnih posojil pred desetimi meseci in se nezadržno širi na bančne institucije in sklade. Ključna ameriška slabost pa je politična šibkost zaradi stroškov afganistanske in iraške vojne. Dosedanji stroški vojne znašajo več kot 1000 milijard, financirajo pa se z zadolževanjem mimo proračuna Pentagona.
Ameriška centralna banka je že lansko leto končala obdobje zategovanja likvidnosti in začela zniževati obrestne mere. Za FED tukaj že dvajset let ni dilem, potem ko je dvojica Reagan-Volker na začetku osemdesetih brezkompromisno reševala finančno krizo z radikalno davčno reformo, sunkovitimi serijami znižanj obrestnih mer in reševanjem bankrotov bank, kot je bila na primer Continental Illinois. Danes je podobno. Bernanke poskuša z radikalnim znižanjem obrestnih mer povrniti zaupanje v finančne trge, Bush s paketom 150 milijard dolarjev oživlja domačo ameriško potrošnjo. Formula je navidez preprosta. Nižje obrestne mere rešujejo in stabilizirajo trg kapitala, z ekonomiko ponudbe spodbujajo gospodarsko rast, ki ustvarja nove finančne priložnosti in omogoča zagon delniškega trga. Monetarno poživilo mora biti hitro, če želi prehiteti recesijo, in zato FED vedno zaupa borznim informacijam. Nevarnost inflacije je pri tem drugotnega pomena, saj naj bi s tržnimi cenami obračunali stabilnejši realni trgi. Toda zanka tiči drugje. Reševalni pas v obliki obrestnih mer in neposrednih likvidnostnih intervencij dejansko poglablja protislovja finančnega kapitalizma. FED je z Greenspanom dejansko institucionalizirala novi finančni simbolizem in mimikrijo derivatov, hedge skladov in investicijskega bančništva. In prav na to je letos v Davosu ponovno opozoril George Soros.
Evropski pogled je bistveno drugačen. ECB vidi sedanje razmere skozi veliko bolj klasična monetaristična in keynesijanska očala, s seboj nosi breme nedorečene institucionalne zgradbe EU, predvsem pa ne sledi impulzom trga kapitala. V ospredju sta stabilnost cen in skrb za ustrezno monetizacijo evropskega gospodarstva, vse drugo je drugotnega pomena. In tu tiči jedro problemov ECB. Posega namreč po klasičnih orodjih ponudbe denarja, toda s kratkoročnimi likvidnostnimi intervencijami ni mogoče reševati niti finančnih kriz niti naraščajoče inflacije. Precenjen evro pomaga pri visokih cenah nafte in surovin, toda hkrati postaja vse večja ovira za evropsko gospodarsko rast in konkurenčnost. Medtem ko FED ukrepa z obrestnimi merami, ECB s kreditnimi intervencijami rešuje bančno likvidnost. Težava ECB je, da niha med zdravili proti inflaciji ali recesiji. Negotovost, ki jo širi Trichet, povzroča izgubo zaupanja, in to vzbuja višja inflacijska pričakovanja in buri sindikalne apetite po višjih plačah. ECB tako postaja gasilec, ki dejansko celo širi cenovni požar.
Nauk je preprost. Tako FED kot ECB s svojimi zdravili nista uspešni. FED z njimi poglablja kronično bolezen finančnega kapitalizma, ECB pa zdravi napačne simptome. Rešitve so očitno drugje. Najpreprostejše zahtevajo večjo koordinacijo centralnih bank ter reformiranje finančnega sektorja z jasno regulacijo bank (Basel II) in stabilizacijo lokalnih finančnih trgov. Zahtevnejši predlog zadevajo globalno finančno arhitekturo, nekakšen novi Bretton Woods z globalnimi regulacijami (na primer Tobinov davek) in novo vlogo WB, IMF in WTO. Tretji bi radi videli model EU v Aziji, Afriki, LA ... Politične volje pa ni za nobeno od teh alternativ, zato smo obsojeni na življenje v tem "casino kapitalizmu".
Na koncu pa obstaja žarek upanja. Borzni zlomi in finančne krize so najboljši dokaz, da smo ekonomisti še vedno samo ljudje. Postavljajo namreč meje ekonomskemu znanju in tistim, ki odločajo o politiki. Behavioristični modeli obnašanja preprosto ne morejo razkriti strasti, iracionalnih zmot in labirintov moči ter interesov. Podobno kot so cenovna nihanja dokaz delovanja trgov, so finančne krize najboljše ogledalo sposobnosti homo oeconomicusa.

Globalna recesija ekonomije

Kritično stanje ameriškega nepremičninskega trga, krči finančnih trgov, šibek dolar, draga nafta, visoka inflacija ter recesija pred vrati so najslabše za gospodarstvo in nakazujejo na morebitno stagflacijo. Padanje vrednosti nepremičnin je že v zgodovini predstavljalo velik problem za gospodarsko rast, saj preko inflacije to najbolj občutijo potrošniki, s znižanjem kvalitete njihovega življenja.

ZDA – recesija ali postopno okrevanje
Recesija po definiciji pomeni znižanje BDP ali negativno gospodarsko rast v dveh zaporednih četrletjih. Pojmovanje recesije v ZDA se nekoliko razlikuje od zgornje definicije, saj jo označuje kot pomemben padec ekonomske aktivnosti v celotnem gospodarstvu, ki traja več kot nekaj mesecov.
Stagflacija je stanje trgov, ko je gospodarska rast bistveno upočasnjena ob naraščajoči inflaciji in nezaposlenosti, kar privede do recesije.

Zdravje ameriškega gospodarstva je na resnem preizkusu, vedno glasnejša ugibanja o recesiji ob današnji medsebojni povezanosti trgov, bi pomenilo resno grožnjo svetovni gospodarski rasti. Potrditev domneve da ZDA so na robu recesije je moč razbrati iz številnih najpomembnejših indeksov (nepremičninski, podjetniško zaupanje, gospodarske moči), ki še vedno padajo. Nekateri pa že trdijo, da ugibanja niso več potrebna, saj se je recesija v ZDA že začela. Nezaposlenost se je namreč v decembru v primerjavi s marcem 2007 povišala za 0,60 odstotnih točk na 5,0 odstotkov. Z izjemo leta 1949, je tako visokemu povečanju nezaposlenosti v ZDA vedno sledila recesija.

Cena nafte 100$ za sodček
Med najpomembnejše krivce nižje gospodarske rasti ter povišane inflacije lahko štejemo visoke cene nafte. Naraščajoča cena nafte preko višje inflacije ustvarja nižjo kupno moč tako potrošnikov kot podjetij. Posledica je nižja osebna potrošnja (zaradi dražjih osnovnih dobrin) ter nižji dobički podjetij, zaradi višjih stroškov pri nabavi osnovnih surovin.

K hitri rasti cen nafte so v največji meri pripomogle poglabljanje krize z Iranom, vojna v Nigeriji, številne špekulacije o rasti cen nafte ter še vedno padajoči dolar. Cena nafte se oblikuje na trgu na podlagi ponudbe in povpraševanja. Prav povečano povpraševanje, predvsem iz azijskih držav (Kitajska) pa bo poglavitni razlog, da se cene nafte tudi v prihodnje ne bodo bistveno spustile. Potrošnja surove nafte se je na Kitajskem iz leta 2003 (5,6 mio. sodčkov na dan) povečala na 7,6 mio. sodčkov na dan v letu 2007. V letu 2008 samo Kitajska pričakuje povečanje potrošnje za 400.000 sodčkov na dan.

EUR/USD preko 1,50
Med večino ekonomistov in analitikov pa še vedno prevladuje mnenje, da do recesije v ZDA ne bo prišlo. Statistično gledano sta gospodarska rast ter industrijska proizvodnja v ZDA še vedno premočni.

Tabela 1: Premiki v portfelju deviznih rezerv ne nakazujejo na možnost zamenjave najpomembnejše rezervne velute iz USD v EUR (Vir: Danske Bank; podatki v milj. USD)

Zagovorniki optimističnega scenarija za ZDA štejejo med ključne dejavnike višje gospodarske rasti tudi šibek dolar. Vse kaže, da bo prav dolar jeziček na tehtnici, ki bo rešil ameriško gospodarstvo pred recesijo. S svojo šibkostjo namreč povečuje konkurenčnost ameriških izvoznikov in posledično povečuje gospodarsko rast.

Pozitivno pa bo na rast gospodarstva vplivala tudi posredovanje ameriške centralne banke, ki bo najverjetneje 31. januarja znižala obrestno mero za 0,50 odstotnih točk. To bo povzročilo nov pritisk na dolar, ki bo verjetno že v drugi polovici januarja presegel magično mejo 1,50.

Tabela 2: Napovedi kažejo na nadaljnjo rast EUR proti USD (Vir: Danske Bank)

Naraščajoča inflacija
Agresivna monetarna politika ameriške centralne banke pa ne bo le oslabila valute, temveč tudi povečala inflacijske pritiske. Inflacija na letni ravni bo v ZDA v letu 2007 blizu 3 odstotkov (v 4 kvartalu na letni ravni 4,0%), kar je precej višje kot je cilj, ki ga zasleduje ameriška centralna banka. Kljub pričakovanim novim inflacijskim pritiskom v prvem delu leta 2008 pa je stanje v ZDA tako alarmantno, da bo ameriška centralna banka morala znižati ključno obrestno mero vse do treh odstotkov.

Slika 1: Nižanje obrestnega diferenciala slabi USD. Dolarska ključna obrestna mera bo kmalu nižja od evrske (ponovno po letu 2004).

Za posredovanje centralne banke morata biti izpolnjena dva najpomembnejša pogoja: nižja gospodarska rast in inflacija v okviru zastavljenih ciljev. Centralne banke bi morale po teoriji znižati obrestno mero, ko je brezposelnost previsoka in ko državi grozi deflacija. Ko pa gospodarstvu grozi pregrevanje, bi morale temeljno obrestno mero dvigniti, da bi umirile gospodarsko rast in preprečile, da bi inflacija presegla 2 odstotka.

Za razliko od ameriške pa evropska centralna banka še vedno zasleduje inflacijo kot primarni cilj. Letna stopnja inflacije v evro območju je v decembru leta 2007 znašala kar 3,1 odstotka in bo na letni ravni presegla dva odstotka.

Podobno, sodeč po napovedih, naj bi se gibala inflacija tudi v letu 2008. Glavni krivec, da stopnja inflacija ne bo ušla iz vajeti, bo še vedno globalizacija, predvsem povečana trgovinska menjava z azijskim delom sveta. Vzporedno s umiritvijo finančnih trgov v drugem delu leta 2008 se bo znižala tudi inflacija. To bo tudi čas, ko bo ECB prilagodila svojo monetarno politiko in začela s novim ciklom zniževanja obrestnih mer v izogib recesiji.

Zaključek:
Podobnega scenarija kot v drugem delu letu 2007 se lahko nadejamo tudi v prvem delu leta 2008. Visoka volatilnost borznih tečajev ter valut ob visokih cenah nafte in zlata, negotovnost na finančnih trgih ter visoka inflacija bodo še naprej glavne komponente finančne krize.

Možnost globalne recesije se je v zadnjem obdobju močno povečala, saj so se napovedi za gospodarsko rast v nekaterih držav (ZDA, EU, Japonska) občutno znižale. Vprašanje recesije je v veliki meri odvisna tudi od pravočasnega ukrepanja centralnih bank.

Slika 2: Sledi občutna upočasnitev gospodarske rasti. V drugem delu leta 2008 lahko pričakujemo postopno krepitev ameriškega gospodarstva, ter proces zniževanja obrestnih mer ECB (projekcija za leti 2008 in 2009: Commerzbank).

Agresivna politika FED bo najverjetneje v prvem delu leta 2008 s hitrim nižanjem obrestnih mer in s pomočjo finančnih injekcij rešila ZDA pred recesijo oziroma stagflacijo. V drugem delu leta 2008, ko bo ključna obrestna mera že blizu 3 odstokov lahko pričakujemo postopno okrevanje ameriškega kapitalskega trga.

Podoben scenarij okrevanja gospodarstva se bo v drugem delu leta 2008 odvijal tudi v Evropi. Nižja stopnja inflacije ob znižani gospodarski rasti bo poglaviten razlog za ponoven cikel nižanja ključne obrestne mere EU. To bi lahko bil prvi pozitiven signal za daljšo krepitev dolarja proti evru.

Pregled nekaterih naložb v letu 2007
Tabela 5, 6 in 7: Najbolj zadovoljni so bili lastniki, ki so špekulirali na rast zlata in nafte.

SREČNO 2008

Živi danes, saj je včeraj preteklost, jutri prihodnost...naj bo ta čim bolj mavrična!

SREČNO NOVO LETO 2008.

ECB - reševalne akcije v decembru

S pumpanjem denarja v sistem ECB znižuje kratkoročne OM po katerih si banke posojajo denar na medbančnem trgu in na ta način zagotavljajo ustrezno likvidnost v sistemu. Dogaja se, da so OM na kratek rok zelo nizke, saj je denarja v sistemu ogromno. Vendar s tem ECB ne bo rešila težav, saj zadolževanje na daljši rok ostaja in bo ostalo oteženo, saj so pribitki visoki, viri pa zelo omejeni...sledi

EURUSD

Po mnenju analitikov valutni par EURUSD v obdobju naslednjega leta dni ne bo presegel magično mejo 1,50. Vrednost dolarja naj bi proti evru naraščala.

Vaši rezulatati glasovanja pa so pokazali, da pričakujete nadaljno depreciacijo dolarja proti evru z vrhuncem v prvem delu leta 2008, ko bo valutni par ponovno presegel mejo 1,50. Tudi sam sem podobnega mnenja, predvsem če bo FED res 11. decembra znižal obrestno mero za 0,50 odstotnih točk. (Rezultati glasovanja: 1.v decembru 2007: 20%; 2.v začetku leta 2008: 60%; 3.ne prej kot v letu dni: 5%; 4.nikoli: 30%; 5.drugo: 5%)

ECB vs FED

Finančni sistemi v idelanih pogojih medsebojno soodvisno delujejo kot švicarska ura. Že nekaj časa pa temu ni tako. Na trgih ta trenutek prevladuje visoka volativnost in medsebojna nepovezanost.

Na eni strani bi lahko iz stanja borznih trgov in iz statističnih podatkov za ZDA, predvsem o gospodarski rasti in stanju trga dela, sklepali, da je globalno gospodarstvo zdravo. Korekcija borznega trga, ki se je zgodila v oktobru, zaradi številnih odpisov s strani finančnega sektorja, pa le popravek, ki je normalna reakcija na teh trgih.

Po drugi strani pa so razmere daleč od idealnih. Dejstva, kot so, naraščajoče medbančne obrestne mere, zaostreni kreditni in posojilni pogoji ob padajočih cenah nepremičnin ter visoka inflacija, so le nekatere posledice, ki pomenijo grožnjo svetovni rasti. Izgube iz naslova finančne krize pa še naraščajo.

Pesimistične ocene ocenjujo škodo, nastalo v tokratni finančni krizi, ki naj bi bila primerljiva s Japonsko krizo bančništva v letu 1990, na okoli 500 milijard $.

Od tu naprej vodita dve poti. Optimisti verjamejo, da bo politika centralnih bank, kratkoročno zagotovila dovolj likvidnosti v obtoku in s pomočjo padajočih obrestnih mer, omogočila stabilizacijo in nadaljnji razvoj gospodarstva. Pesimisti pa nasprotno ne verjamejo v serijo očiščevalnih akcij in napovedujejo svetovno recesijo globalnega gospodarstva.

ECB: skrb za inflacijo
Primarna naloga ECB v primerjavi z FED ni skrb za konjunkturo, ampak zgolj za ohranjanje vrednosti denarja. Novemberska inflacija - 3%, je bila na letni ravni najvišja v zadnjih šestih letih, kar je precej nad željeno 2 odstotno ravnijo, ki jo želi ECB. Visoka inflacija je bila torej poglavitni razlog, zakaj ECB na zadnjem zasedanju ni sledila nekaterim centralnim bankam (FED, BOE).

Po mnenju analitikov, ECB v prihodnosti ne bo preostalo drugega, kot da sledi zgledu ameriške centralne banke in začne zniževati obrestno mero. Trenutna visoka inflacija naj bi bila kratkoročne narave in v veliki meri posledica finančne krize oziroma visokih cen nafte in hrane.

Podobnosti neodločene monetarne politike ECB lahko najdemo tudi v letu 2001. Tudi takrat je ECB dolgo časa zviševala obrestno mero, potem pa je navkljub visoki inflaciji, zaradi tehnološke krize, začela proces nižanja obrestne mere.

Nižja ključna obrestna mera evro območja bi zagotovo ugodno vplivala na rast evropskega gospodarstva. Pocenila bi se posojila, kar bi povečalo potrošnjo gospodinjstev ter investicij podetij. Rezultat so višji dobički podjetij, kar povzroča ugodno klimo za širjenje in nove prevzeme evropskih podjetij. Hkrati bi se znižala tudi vrednost evra, kar bi posebej ugodno vplivalo na evropska podjetja, ki svoje izdelke prodajajo za ameriške dolarje.

FED: osnovni cilj visoka gospodarska rast
FED pa se za razliko od ECB ne skrbi naraščajoča inflacija. Glavno vprašanje, na katerega odgovor pričakujemo 11.decembra je, ali bo znižal ključno obrestno mero za 0,25 ali 0,50 odstotnih točk.

Znižanje ključne obrestne mere za 0,50 odstotonih točk bi lahko negativno vplivalo na trg. Trg bi lahko panično odreagiral v smislu, kaj FED skriva, saj statistično gledano ameriško gospodarstvo še vedno ostaja močno. Po drugi strani pa se je trg že nekoliko navadil na vsakokratno znižanje ključne obrestne mere ZDA. V tem smislu je FED postal, tako imenovani »suženj trga«. Lahko samo od daleč opazuje, kaj se dogaja z ameriškim gospodarstvom in niža obrestno mero v upanju na boljšo prihodnost.

Na trgu v tem trenutku prevladuje mnenje, da bo FED znižal obrestno mero le za 0,25 odstotnih točk. Na podlagi Futursov pa je moč ugotoviti, da v zadnjem času vse hitreje narašča možnost, da bo FED znižal ključno obrestno mero za 0,50 odstotnih točk.

Iskanje gospodarskega ravnotežja
Med najpomembnejšimi cilji ameriškega gospodarstva še vedno ostaja vprašanje, kdaj bo obrestna mera dovolj nizka, da bo povzročila pozitiven preobrat v gospodarski rasti in ugodno vplivala na izredno šibek dolar.

Nižanje obrestnih mer sicer praviloma zmanjšuje privlačnost valut, vendar ne vedno. Vsako gospodarsvo mora v določenem trenutku in v danih okoliščinah najti pravo gospodarsko ravnotežje.

Počasi, s pomočjo agresivne politike ameriške centralne banke, bo trg zagotovo absorbiral šoke, prisotne na kreditnih trgih. To bo povzročilo nov pritok svežega denarja na ameriške finančne trge, kar bo ugodno vplivalo na celotno ekonomijo in posledično pomagalo tudi dolarju.

Zadnje posledice finančne krize bi po mnenju analitikov lahko občutili še v drugi polovici leta 2008 oziroma v prvi polovici leta 2009, ko bo ključna obrestna mera ZDA že prcej pod štirimi odstotki in valutni par EURUSD blizu današnjih vrednosti.

Zaključek
Posledice finančne krize so vse bolj vidne. Visoka nenaklonjenost k tveganju, zaostreni kreditni in posojilni pogoji, nižja pričakovanja o gospodarski rasti, padajoča ameriška ključna obrestna mera, šibek dolar in še bi lahko naštevali.

Cena, ki jo plačuje Evropa v primerjavi z ZDA ostaja nizka. Visoka inflacija ob premočnemu evru bo v letu 2008 negativno vplivala na gospodarsko rast. Zaostreni posojilni in kreditni pogoji bodo ob ponovih izgubah - odpisih finančnega sektorja, povzročili prilagoditev monetarne politike ECB. Takrat ne bo več smiselno izbirati med zvišanjem oziroma znižanjem obrestne mere, temveč kolikšna je raven obrestne mere, ki bo pozitivno vplivala na rast evropskega gospodarstva.

Nasprotno pa FED, s svojo agresivno monetarno politiko, želi čim hitreje povišati gospodarsko rast in ustvariti lažno sliko o cvetočem gospodarskem imperiju, ki je nekoč res bilo.

V tem trenutku, v nasprotju s pričakovanji trga, 11. decembra pričakujem znižanje ameriške ključne obrestne mere za 0,50 odstotnih točk. To bo kratkoročno zaopet okrepilo finančne trge. Morebitno panično reakcijo trga, zaradi visokega znižanja obrestne mere, pa bo FED omejil s zanikanjem ponovnega znižanja obrestne mere v januarju 2008.