NAFTA – ZLATO – DOLAR - EVRO

Cena zlata in nafte naj bi se gibali premo sorazmerno in večinoma obratno sorazmerno od ameriškega dolarja. Znano je že, da ko dolar pada, cena zlata skoraj po pravilu pridobiva. Zakaj? Premo sorazmerno gibanje cene nafte in zlata, lahko pojasnimo delno s razlogom, da ima višanje cene nafte vpliv na povišanje splošne ravni cen, kar povzroči inflacijo, posledično nižanje vrednosti denarja in s tem nakup zlata za ohranjanja premoženja – višje povpraševanja po zlatu dvigne ceno le-temu. Če v neznanko vpeljemo še evro valuto, lahko opazimo, da bi se moral evro gibati premo sorazmerno s ceno nafte in ceno zlata, saj le-ta raste ko ameriški dolar pada. Vendar pa v realnosti ni povsem tako. V primeru, da bi s evri kupovali zlato, cena le tega naraste zaradi povečanega povpraševanja, medtem ko cena evru zaradi povečane ponudbe pade.

Tako dolar kot zlato in v zadnjem času evro, predstavljajo funkcijo mednarodnih denarnih rezerv oziroma hranilca vrednosti. Največji vpliv na cene na trgu imajo največje svetovne velesile kot so to ZDA, Kitajska, Indija, Japonska, EU s svojimi ekonomskimi (trgovinskimi presežki, denarnimi rezervami, preko centralnih bank-OM, inflacije, itd) in neekonomskimi (pričakovanja, vojne) dejavniki. Zato so vsakršne napovedi nehvaležne in lahko popolnoma napačne, saj temeljijo na predpostavkah, katere se pričakuje, ne pa na predpostavkah, ki se bodo zares dogodile. Pa vendar sam pričakujem v prvem delu leta 2007 manjšo korekcijo delniškega trga, rahlo rast cen nafte do konca kurilne sezone, dodaten padec ameriške valute, kar bi pomenilo ugodne razmere za rast cen plemenitih kovin (srebra, zlata) in evra. V spomladanskih oziroma poletnih mesecih leta 2007 pa pričakujem padec cene nafte (do meje blizu 55$ za sodček), rast dolarja in ponovno krepitev delniških trgov na nove maksimume in hkrati manjšo korekcijo na trgu plemenitih kovin.