Evro ali Euro

Evro:

Evro je enotna valuta Evropske unije. V evroobmočju, ki ga sestavljajo Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska in Španija, so evro kot plačilno sredstvo začeli uporabljati 1. januarja 2002. Zaenkrat jo je uvedlo 13 članic evroobmočja, če poleg že štejemo Slovenijo (in nekaj drugih držav ter odvisnih ozemelj), ki so izpolnile maastrichtska konvergenčna načela (nizka stopnja inflacije, nizka stopnja obrestnih mer, stabilni tečaji valut, vzdržne javne finance, skladnost zakonodaje s pravnim redom EU-ja) sprejeta na Maastrichtski medvladni konferenci leta 1991. Poleg omenjenih držav uporabljajo tudi nečlanice EU, in sicer po uradnemu sporazumu Monako, San Marino in Vatikan, brez uradnega sporazuma pa Andora, Črna Gora, Kosovo ter Severna Koreja, ki je evro sprejela kot valuto za mednarodno trgovanje.

Razumevanje novih tečajev:

Devizni tečaj nam pove, koliko enot ene valute lahko na deviznem trgu kupimo z eno enoto neke druge valute. Tolar je bil v primerjavi s drugimi valutami šibka valuta, saj je vrednost tuje valute izražena z x enot slovenskega tolarja (1EUR=239,64SIT). Evro pa kotira proti vsem svetovnim valutam direktno in je tako imenovana močna valua (1EUR=1,315USD). Na tolarskih tečajnicah ni bilo težko ugotoviti, da banka ceneje odkupuje devize (NTEUR=239,25 SIT) in jih dražje prodaja (PTEUR=240,75 SIT). S prevzemom evra pa bo nakupni tečaj (NTEUR=1,3158 USD) višji od prodajnega tečaja (PTEUR=1,3022), vendar le navidezno. Tečajno listo beremo: banka kupuje dolarje po tečaju 1,3158, kar pomeni, da prodaja en evro; banka prodaja dolarje po tečaju 1,3022, kar pomeni, da kupuje en evro. Padec razmerja EUR/valuta bo pomenilo, da se valuta v primerjavi s evrom draži in bo potrebno za nakup le-te odšteti več evra, po drugi strani pa bomo ob prodaji evra dobili manj enot tuje valute. Obratno pa bo ob višanju razmerja EUR/valuta pomenilo, da se evro v primerjavi z ostalimi valutami krepi in bomo na ta način morali za nakup ene enote evra odšteti več enot tuje valute.

Gibanje deviznih tečajev:
Gibanje deviznih tečajev na svetovnih trgih je že nekaj časa pod močnim vplivom političnih in gospodarskih dogajanj. Najpomembnejši dejavniki pri oblikovanju deviznih tečajev tvorijo tržna pričakovanja ter dnevno objavljeni pomembnejši podatki (ekonomski koledar). Pred vsako objavo posameznega podatka ima strokovna javnost svoja pričakovanja, ki so zapisana v omenjenem koledarju za cel teden vnaprej. Vsako odstopanje od teh pričakovanj lahko zaniha posamezno valuto oziroma vodi v nestanovitnost trga. Informacije glede na njihovo pomembnost razvrščamo v tri skupine: rumeno, oranžno in rdečo. Najpomembnejša je rdeča skupina, saj poglavitno vpliva na oblikovanje vrednosti posamezne valute. Sem spadajo indeksi cen življenjskih potrebščin, stanje trga dela, raven obrestnih mer, izdatki potrošnikov, mednarodna menjava in vpliv višje sile.

Slovenija in evro:

Za Slovenijo bo to pomenilo, da vpliva na tečaj evra proti ostalim valutam ne bo imela. Pri dnevnem oblikovanju tečajev bodo banke tečaj evra nasproti ostalim valutam direktno povzele po tečajih, ki se bodo oblikovali na deviznem trgu. To pa ne bo pomenilo, da med bankami ne bodo obstajale razlike. Banke bodo še vedno imele svojo politiko pri oblikovanju tečajev, kar bo vodilo do oblikovanja različnih tečajev. Posebnosti slovenskih evrov sta dve. Prva posebnost je pri imenovanju valute in sicer uporabljamo izraz evro in ne euro. Obe obliki sta sicer pravilni, s tem da je druga (z u-jem) obvezna, ko jo uporabljamo v zakonih in drugih pravnih predpisih. Druga posebnost je, da imamo kot ena redkih držav članic evroobmočja na t. i. nacionalni strani kovancev svoje državne simbole. Na kovancu za dva evra je upodobljen portret največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, pod njegovo podobo pa je vpisan še Prešernov rokopis verza Žive naj vsi narodi. Na kovancu za en evro je upodobljen Primož Trubar, poleg katerega je stavek Stati inu obstati. Na kovancu za 50 centov je prikazana podoba Triglava, ozvezdje raka in napis Oj Triglav moj dom. Na kovancu za 20 centov sta upodobljena lipicanca, na kovancu za 10 centov pa neizveden Plečnikov načrt slovenskega parlamenta, nad katerim je napis Katedrala svobode. Motiv na kovancu za pet centov je sejalec, na dveh centih knežji kamen, na enem centu pa štorklja.