ŠIBEK DOLAR REŠUJE ZDA PRED RECESIJO

Ameriški dolar je v oktobru zabeležil zgodovinsko najnižjo vrednost. Za en evro je bilo potrebno odšteti več kot 1,43 evra. Vzroke zgodovinsko nizkemu dolarju je bilo moč iskati v finančni krizi, ki je junija pretresla trg hipotekarnih obveznic, ki je kasneje v likvidnostne težave pognala marsikatero hipotekarno in investicijsko podjetje, banko itd. Že tako nizka gospodarska rast ZDA je poleg finančne krize pomenila grožnjo gospodarske recesije.

Nižja obrestna mera ne pomeni nujno višje inflacije
Posledica dogajanja je bilo znižanje obrestne mere za pol odstotka. S tem je Fed želel pospešiti gospodarstvo in okrepiti potrošnjo. Rezultat je povečana količina denarja v obtoku, ki ob trendu nižanja obrestne mere ter ob naraščajočih cenah nafte povzroča nove inflacijske pritiske.

Kljub temu pa se inflacija v ZDA ne povečuje. Gospodinjstva namreč zaradi hipotekarne krize, nižje gospodarske rasti in povečanih stopenj nezaposlenosti nimajo dovolj denarja, da bi lahko občutneje povečala potrošnjo in na ta način povpraševanje.

Stranski učinek nižanja obrestnih mer in finančne krize v ZDA pa je zagotovo tudi šibek dolar. Prav dolar je po mojem mnenju ključni faktor, ki zadržuje ZDA pred vstopom v recesijo. Šibka valuta namreč povečuje konkurenčnost ameriškega gospodarstva (predvsem v primerjavi z Evropo, manj z Kitajsko), kar povečuje izvoz in posledično znižuje zunanjetrgovinski primankljaj.

Da bo stanje še nekaj časa podobno, lahko razberemo iz številnih napovedi, ki predvidevajo padec ameriške obrestne mere vse do 4 odstotkov v letu 2008 in številne napovedi o nadaljevanju trenda padanja ameriškega dolarja vse do ravni 1,45.

(Graf 1: EU, ZDA - inflacija se bo postopoma zniževala, rast domače potrošnje bo v ZDA 2008 začela postopoma naraščati.

Vir: Lastna izdelava; podatki: internetne strani ECB, projekcija: Commerzbank Research.)

Inflacija v EU v 2008 lahko pozitivno preseneti
Če je za ZDA trenutno najpomembnejši strah pred recesijo, pa lahko za EU še vedno trdimo, da je inflacija tista, ki kroji monetarno politiko. Vendar so mi najbližje tiste napovedi, ki previdevajo celo padec inflacije v letu 2008. Glavni "krivec" za nizko inflacijo naj bi bila globalizacija, ki omogoča uvoz cenejših izdelkov - predvsem iz Kitajske in ZDA.

Globalizacija - poleg nizke domače potrošnje (graf 1) - ni edini razlog, ki govori v prid nizki inflaciji. K znižanju le-te bodo kljub uspešnemu poslovanju proizvodnega sektorja pripomogle tudi počasi naraščajoče plače. Zaradi finančne krize in velike konkurenčnosti na trgu delovne sile sindikati trenutno nimajo dovolj moči, da bi okrepili rast plač.

Graf 2: EU - inflacija blizu 2%; inflacija trenutno raste na osnovi rasti cen energije in hrane.

Vir: Lastna izdelava; podatki: internetne strani eurostat, projekcija: Commerzbank Research.

Rast cen hrane in energije, ki povečuje inflacijo v razvijajočih se državah (Kitajska, Brazilija), statistično gledano EU ne bo prizadela v tolikšni meri (graf 2). Prav nizka inflacija ob vse nižji gospodarski rasti pa bo po mojem mnenju glavni razlog za znižanje ključne obrestne mere EU v letu 2008.

Da bo rast evropskega gospodarstva v prihodnje zagotovo nižja, pričajo praktično vsi glavni evropski indeksi zaupanja (ZEW, IFO, PMI itd.), ki so vsi precej nižje kot v prvi polovici leta 2007. Glavne razloge za slabše kazalce lahko poleg splošne finančne svetovne krize iščemo predvsem v visokih cenah nafte ter v močni apreciaciji evra. Po mnenju analitikov naj bi se v letu 2008 svetovna gospodarsko rast znižala za približno pol odstotka.

Finančna kriza - nov udarec za že tako šibek dolar
Izvor finančne krize v ZDA je potrebno iskati v letih od 2000 naprej, ko so centralne banke po svetu par let zapored nižale obrestne mere. Motivacija za takratno nižanje je bila ponovna oživitev borznih trgov, posledica pa izredno nizka cena denarja.

Takratni lahko dostopen in poceni vir denarja je povzročil visoko zadolženost predvsem gospodinjstev, kar je poganjalo cene nepremičnin navzgor. Pričakovan padec cen nepremičnin in višanje obrestnih mer, ki se je začelo sredi leta 2003, sta pripeljala do največje krize nepremičninskega trga v ZDA.

Kriza na sekundarnem - hipotekarnem nepremičninskem trgu v ZDA se je kmalu preselila tudi v Evropo. Povzročila je splošno nezaupanje finančnih trgov, banke si naenkrat zaradi negotovosti niso bile več pripravljene posojati niti med sabo. Nezadostna likvidnost je tako pognala ceno denarja v višave. Evro obrestna mera čez noč (EONIA) se je začasno povzpela na 4,60%. Do kratkoročne rasti obrestnih mer je prišlo tudi na drugih denarnih trgih (GBP, CHF itd.). Sledila je reševalna akcija ECB. Za zagotavljanje "normalne" likvidnosti je preko vzvoda finega uravnavanja ponudila potrebno količino denarja po znani nizki ceni (4%), kar je povzročilo, da so bile kratkoročne obrestne mere izredno nizke (nekaj nad 3%).

Medbančni trg trenutno - tudi s pomočjo dveh izrednih trimesečnih intervencij ECB (preko 100 milijard EUR) - deluje, kot da krize ne bi bilo. Ob dodatnem zagotovilu ECB, da bo kratkoročne obrestne mere poiskušala približati 4 odstokom, se za prihodnost teh trgov ni potrebno bati. Manjša dnevna odstopanja v obliki višjih obrestnih mer pa niso izključena.

Graf 3: Pričakovano gibanje 3 mesečnega Euribor-ja; padajoči trend lahko pomeni prve znake za nižanje obrestne mere.

Vir: Lastna izdelava; podatki: Reuters.

Vse po starem - dolar kratkoročno lahko še izgublja
Ob predpostavki stabilnosti finančnih trgov v prihodnosti sam ne pričakujem večjih nihanj pri valutnem paru EUR/USD. Morebitno ponovno znižanje ameriške obrestne mere bo kratkoročno dodatno znižalo vrednost dolarja, ki pa bo omejeno zaradi vse bolj vzpodbudnih podatkov o ameriškem gospodarstvu oziroma zaradi vse večjih pritiskov držav EU glede premočnega evra.

Menim, da lahko daljšo in večjo apreciacijo dolarja (vse do razmerja 1,35) pričakujemo šele v letu 2008, ob prvih znakih konca nepremičninske krize v ZDA; torej takrat, ko bo ameriška obrestna mera že blizu 4 odstotkov in ko bo gospodarska rast ponovno začela hitreje naraščati.

Posledice tokratne krize bodo v največji meri občutila gospodinjstva. Počasi naraščajoče plače ne bodo mogle slediti hitrosti naraščanja cen energije, hrane in pijače. Rezultat bo zmanjšana kupna moč prebivalstva, kar bo povzročilo slabšo kvaliteto življenja.

EUR/USD: potop ali prebujenje USD

Po zadnjih napovedih bo letos gospodarska rast v evro območju prvič po letu 2001 višja od rasti v ZDA. Ta je in bo temeljila na naraščajočem domačem povpraševanju, na povišani potrošnji gospodinjstev ter na zgodovinsko visokih dobičkih in vlaganjih privatnega sektorja.

Posledično smo priča tudi zgodovinsko visokemu tečaju evra (1,3834 USD), le-ta je proti dolarju letos narasel že za 5 odstotkov. Najpomembnejše pa je, da evro kljub nekaterim vzpodbudnim objavljenim podatkom o ameriškem gospodarstvu to zgodovinsko visoko raven valutnega razmerja brez težav ohranja in jo celo povečuje. Posledica bi lahko bila daljša depreciacija dolarja.

Razloge za padec dolarja proti evru v letošnjem letu je moč najti v slabem stanju nepremičninskega trga, ki posledično vpliva tudi na zmanjšano porabo gospodinjstev in v nespremenjeni visoki obrestni meri, ki v danih razmerah že zavira ameriško gospodarsko rast. Trenutna depreciacija dolarja je posledica krize na področju drugorazrednih hipotekarnih kreditov.

Sam sem mnenja, da je dolar proti evru podcenjen in ne bo doživel daljše depreciacije. Nasprotno bo ob prvi manjši krizi evropskega gospodarstva (zaradi naraščajoče obrestne mere in premočnega evra) pokazal svojo moč. Razloge za tako razmišljanje podajam v spodnjem tekstu.

Razlogi za ponovno rast dolarja v prihodnosti

1. Evro že močno precenjen
Po mnenju mnogih analitikov je rast evra prehitra in premočna. Glede na ameriški dolar naj bi bil močno precenjen. Argumente je moč najti s pomočjo fundamentalnih dejavnikov. Glede na pariteto kupne moči in razmerje produktivnosti naj bi bil precenjen za približno 15 odstotkov. "Pravična cena" naj bi se torej gibala blizu nivoja 1,20 dolarja za evro.

2. Večja apreciacija evra bi sprožila posredovanje ECB
Temeljna in poglavitna cilja Evropske centralne banke sta zagotavljanje in vzdrževanje stabilnosti cen. Prevelika volatilnost oziroma nihanje evra proti najpomembnejšim valutam niso zaželena. Večja apreciacija evra bi zagotovo ponovno povzročila prilagoditev politike ECB - manj dvigov obrestne mere), saj močan evro povzroča nemalo težav pri konkurenčnosti evropskim izvoznikom in posledično zavira gospodarsko rast.

3. Boljši izgledi ameriškega gospodarstva v prihodnosti
V zadnjem obdobju se zaradi šibkega dolarja povečuje konkurenčnost ameriških podjetij, kar na eni strani zmanjšuje plačilno bilančni primankljaj, na drugi strani pa tudi ugodno vpliva na povečano gospodarsko rast. Potrebno se je tudi zavedati, da je bilo ameriško gospodarstvo v določenem trenutku celo zelo blizu recesije, na drugi strani pa se je EU soočala s zavidljivo rastjo. Nove, bolj optimistične napovedi za ameriško gospodarstvo v letu 2008 pa že postopoma nakazujejo na ponovno prebujanje ameriške velesile, kar bo zagotovo vrnilo tudi zaupanje v dolar in v njegovo rast.

4. Rezerve centralnih bank
Večjo apreciacijo evra bi v prihodnosti lahko povzročile tudi države z največjimi deviznimi rezervami, kot sta denimo Japonska in Kitajska. Omenjeni državi imata večino svojih rezerv nominiranih v dolarjih. Možnosti, da bi države svoje rezerve iz dolarsko nominiranih spremenili v evrske, so po mojem mnenju zelo majhne, saj je evro že ta trenutek precenjen, ameriški dolar pa v primerjavi z njim zelo šibek.

Indikatorji gibanja gospodarskega razvoja (ISM, IFO, ZEW)

Smer gospodarskih gibanj in s tem tudi usmeritev gibanja valutnega para EUR/USD je moč nakazati tudi s pomočjo indikatorjev razpoloženja. Najpomembnejša indikatorja o stanju domačega gospodarstva sta indeks ameriške proizvodnje aktivnosti (ISM) in indeks zaupanja v nemško oziroma evropsko gospodarstvo (IFO).

Indeks instituta ISM spada med najboljše indikatorje o stanju domačega gospodarstva zaradi velike povezanosti s dejansko gospodarsko rastjo države. V zadnjih mesecih smo bili priča njegovi ponovni večji rasti, kar bi posledično moralo rezultirati tudi v hitrejši rasti ameriškega gospodarstva. Vendar na trgu ta trenutek velja prepričanje, da bo vpliv naraščajočega indeksa le minimalen. Razloge je moč najti v restriktivni monetarni politiki FED, v številnih težavah nepremičninskega sektorja ter v padajoči zaposlenosti v proizvodnjem sektorju.

Podobno v Evropi velja za indeks zaupanja v nemško gospodarstvo - IFO. Skupaj z indeksom ZEW veljata za dober približek gospodarske razvitosti posamezne države. Njegova vrednost je že nekaj časa podobno kot evro na zgodovinsko najvišjem nivoju. Rast indeksa se nadaljuje že tri četrtletja zapored, kar se odraža v visokem zaupanju potrošnikov v domače gospodarstvo. Tako dobra podjetniška klima je v največji meri posledica zgodovinsko visokih dobičkov, številnih prevzemov in združevanj evropskih podjetij ter nenazadnje tudi močne gospodarske rasti. Podobno gibanje naj bi se nadaljevalo tudi v prihodnje.

Podobno pa ne moremo trditi ob analizi indeksa ZEW. Slednji meri pričakovanja nemških (lokomotiva evropskega gospodarstva) institucionalnih investitorjev in analitikov o prihodnji gospodarski rasti. Indeks je po daljši rasti v zadnjem mesecu doživel korekcijo. V juliju (10,4) je indeks padel za 9,9 točk v primerjavi s junijem, kar je precej pod zgodovinskim povprečjem (32,8). Analitiki namreč v začetku leta 2008 že pričakujejo ohlajanje evropskega gospodarstva, predvsem nepremičninskega sektorja in potrošnje, na krilih naraščajočih cen nafte in visokih obrestnih mer.

Zaključek - evro v letu 2007 do nivojev 1,40; v letu 2008 zopet na ravneh 1,30

Evro podobno kot evropska gospodarska aktivnost ostaja močan; delno zaradi težav ameriške velesile (visok proračunski primanjkljaj, nespremenjena obrestna mera, kriza nepremičninskega sektorja), delno pa zaradi naraščajočih obrestnih mer in izredno uspešnega poslovanja evropskih podjetij.

Med glavne gospodarske dejavnike tveganja evroobmočja v prihodnosti lahko štejemo poleg naraščajočih obrestnih mer prav vse močnejši evro, ki lahko občutneje zmanjša izvozno aktivnost ter posledično upočasni gospodarsko rast. Ob naraščajočih cenah nafte pa tudi novi inflacijski pritiski niso izključujoči.

Tabela 1: Prikaz gibanja valutnega para EUR/USD v preteklosti in napovedi gibanj v prihodnosti. (pozitivno – naraščanje USD; negativno - naraščanje evra); Vir: Lastna izdelava; podatki: Reuters, napovedi 2007 in 2008 s strani Commerzbank, UBS Bank Zurich

Katero vrednost bo dejansko doseglo valutno razmerje EUR/USD, je praktično nemogoče napovedati. Gibanje je odvisno od številnih dejavnikov. Ta trenutek je tudi težko napovedati, ali je upočasnitev na nepremičninskem ameriškem trgu že dosegla dno.

Po mnenju mnogih analitikov je evro že sedaj močno precenjen, vendar sam menim, da bo do večje apreciacije dolarja prišlo šele ob koncu leta 2007 ali v začetku leta 2008, kmalu zatem ko bo FED znižal obrestno mero (za 25 bp na 5,00%). Do takrat pa testiranje psihološke meje na ravni 1,40 dolarja za evro ni izključeno.

OBRESTNA MERA - lokomotiva valutnih trgov

V zadnjem času so obrestni diferenciali glavno gonilo gibanj na deviznih trgih. Kot po pravilu ob rasti borznih trgov naraščajo tudi valute z visokimi ključnimi obrestnimi merami.

Med valute, kjer so poleg visokih obrestnih mer prisotna tudi pričakovanja po njihovi rasti, spadajo avstralski dolar (6,25%), angleški funt (5,50%) ter nenazadnje tudi novozelandski dolar (8,00%). Vse naštete valute so v letošnjem letu proti domala vsem najmočnejšim valutam pridobile, še posebej proti ameriškemu dolarju, japonskemu jenu ter švicarskemu franku. Slednji valuti sta v letošnjem letu zaradi visoke naklonjenosti investitorjev k tveganju največ izgubili. Jen je proti evru pri vrednosti 166,11 jenov za evro dosegel novo zgodovinsko dno.

Zaradi velikega pomena obrestnih mer za gibanje deviznih tečajev bom v tokratnem tekstu poiskušal na najbolj enostaven način prikazati pričakovano prihodnje gibanje obrestnih mer dveh najmočnejših gospodarskih velesil (ZDA in EU).

ZDA - recesija ali ponoven zagon?

Ameriško gospodarstvo se že nekaj časa sooča s številnimi težavami (visok proračunski primankljaj, težave v nepremičninskem sektorju, padajoči dolar, itd.), kar pa centralne banke ZDA (Fed) še vedno ni odvrnilo od njenega primarnega cilja. Ta kljub nižjim napovedim gospodarske rasti v letu 2007 (1,8%) in 2008 (2,3%) ostaja nizka inflacija. Fed želi znižati inflacijo vse do stopnje, ki naj bi se gibala med 1,5 in dvema odstotkoma.

ZDA so se od sredine leta 2004 soočale s naraščajočo inflacijo. Najvišjo raven je dosegla v prvem delu leta 2006, ko je bila praktično ves čas nad 3,5 odstotki. S številnimi dvigi obrestnih mer vse do ravni 5,25 odstotka je v drugi polovici leta 2006 Fedu uspelo inflacijo umiriti in jo skoraj prepoloviti.

V zadnjih nekaj mesecih pa se je inflacija začela postopoma ponovno poviševati. Posledice lahko iščemo v višjih cenah hrane ter v rastočih cenah nafte. To je ponovno utišalo govorice o znižanju ključne obrestne mere v ZDA do konca leta 2007.

Nasprotno - obudila so se celo ugibanja o ponovnem dvigu. Razloge za vnovičen dvig obrestne mere bi bilo možno pripisati vse dražjemu uvozu, visokim gospodarskim rastem izven ZDA (EU, Kitajska...) ter naraščajočim cenam surovin.

Denarne oblasti ZDA so trenutno v zelo občutljivi situaciji. Po eni strani želijo še dodatno znižati trenutno stopnjo inflacije - po drugi strani pa lahko višanje obrestnih mer prinese še nižjo gospodarsko rast. Že tako nizkim napovedim gospodarske rasti (med 1,8 in 2,3%) za leto 2007 bi lahko sledila recesija.

Po letu 1987 je ameriško gospodarstvo le trikrat raslo s stopnjo rasti pod dvema odstotkoma letno: dvakrat v obdobju recesije v letu 1990/1991 ter v letu 2001. Tretja in hkrati najbolj primerljiva s sedanjo je verjetno situacija iz leta 1995, ko je močni gospodarski rasti v letu 1994 (4%) sledilo leto ohlajanja (2%). To leto je bilo izjemno tudi zaradi dejstva, da stopnji rasti, nižji od dveh odstotkov, prvič po 50 letih ni sledila recesija.

Ponoven dvig ameriške obrestne mere bi torej v tem trenutku bil nepričakovan. Dokaj visoka obrestna mera že sedaj zavira gospodarsko rast, inflacija pa je tudi razmeroma nizka in kontrolirana.

Po nekoliko boljših objavljenih ameriških podatkih v zadnjih dveh mesecih pa na trgu obstaja skoraj vsesplošni konsenz, da se ključna obrestna mera do konca leta tudi ne bo zniževala - kar pomeni, da bo vsaj v letu 2007 ob danih pričakovanjih ostala na trenutnih nivojih.

EU - sledi nadaljevanje visoke gospodarske rasti ali ohlajanje?

V nasprotju z ZDA se EU trenutno sooča s visoko gospodarsko rastjo in nizko inflacijo. Manjšo skrb povzroča le trenutno nezanimiv in nedinamičen evropski obvezniški trg. Razloge lahko iščemo v visoki naklonjenosti investitorjev k tveganju, v visokih donosih delniških trgov, v naraščajočih obrestnih merah evropske centralne banke (ECB), nizkih stopnjah inflacije ter v negativnem vplivu obvezniškega trga ZDA.

Kljub ugodni evropski makroekonomski situaciji pa ECB drugače kot Fed še vedno dviguje ključno obrestno mero. Razloge lahko najdemo v povišani količini denarja v obtoku (M3), ki narašča že od sredine leta 2004.

M3 - Z mehanizmom izdajanja primarnega denarja (B) in denarja v obtoku (M) centralna banka skrbi za likvidnost gospodarstva. M2 obsega poleg denarja (M1) še druge bančne vloge v domačem denarju, M3 pa obsega poleg M2 še bančne vloge v tujem denarju (devizne vloge). Agregat M3 so na splošno le vloge pri bankah, in sicer domačih nebančnih transaktorjev. To je zelo pomembno, in mnogokrat, če ni kratkoročnih dolžniških vrednostnih papirjev, najpomembnejše likvidnostno premoženje, ki ga imajo domači nebančni transaktorji.

Posledično bo dvigu obrestne mere v juniju (4,00%), najverjetneje sledil ponoven dvig v septembru (4,25%). Vse glasnejše pa so že tudi govorice o dodatnem dvigu ob koncu leta 2007 na 4,5 odstotke. Tako visoka obrestna mera naj bi že dosegla prag, ko bo začela zavirati rast evropskega gospodarstva.

Če pogledamo še v preteklost, lahko ugotovimo, da trenutni položaj pravzaprav ni primerljiv s situacijo v oktobru 2000, ko je obrestna mera dosegala že 4,75%. Takrat smo bili namreč priča večji devalvaciji evra, ki je posledično povzročila močne inflacijske pritiske, ki so bili stabilizirani z številnimi dvigi obrestnih mer.

Zaključek

Trenutno ostaja glavna tema deviznih trgov razvoj obrestnih mer. Dokler Evropa zvišuje obrestne mere in ZDA ohranjajo svojo ključno obrestno mero nespremenjeno, se obrestni diferencial med valutnima območjema zmanjšuje.

Posledica je, da postaja evro vse bolj zanimiv za potencialnega investitorja, kar povzroča njegovo apreciacijo domala proti vsem valutam.

V letu 2007 pričakujem še dodatno apreciacijo evra, ki pa ni zagotovilo za nadaljno rast v letu 2008 - saj menim, da se evro lahko kmalu znajde v podobnih težavah, s katerimi se trenutno soočajo ZDA.

INFLACIJA - pomeni splošen dvig cen in povzroča porazdelitev dohodka ter izkrivlja relativne cene. Stabilnost cen je eden temeljnih ciljev makroekonomske politike. Nastane lahko zaradi presežka povpraševanja nad ponudbo ali pa zaradi avtonomnega povišanja ene izmed stroškovnih postavk (npr. podražitev cene nafte).

Previsoka inflacija povzroča gospodarstvu večje stroške (razvrednostenje denarja, negativen vpliv na investicije in plače, nižje varčevanje in porazdelitev premoženja) kot koristi, hitro zniževanje inflacije pa lahko zavira gospodarsko rast.

Inflacija pomeni splošen dvig cen in povzroča porazdelitev dohodka ter izkrivlja relativne cene. Stabilnost cen je eden temeljnih ciljev makroekonomske politike. Nastane lahko zaradi presežka povpraševanja nad ponudbo ali pa zaradi avtonomnega povišanja ene izmed stroškovnih postavk (npr. podražitev cene nafte).

KAJ PRINAŠA PRIHODNOST - v številkah

Portugalska

Po kratkem predihu na Portugalskem tokrat ponovno s polno paro naprej, še naprej strmo navzgor ali pa se nemarapripravlja na nevihto, pa v kratkem tudi s moje strani.

Do takrat pa lep pozdrav iz Portugalske, države mnogokaterih lepot.

Standardizirana terminska pogodba - VALUTNI FUTURES

STP je standardizirana pogodba o terminskem nakupu oz. prodaji deviz, s katero se trguje na terminskem trgu. Je zavezujoč dogovor o nakupu oziroma prodaji določenega zneska deviz po tečaju, določenem v času sklenitve posla in z dejansko dobavo dogovorjenega zneska na določen dan v prihodnosti.

STP vsebuje vrsto standardiziranih elementov, ki jih določa trg, na katerem se trguje s tem instrumentom. Najbolj običajni so:
- višina zneska valute, s katerim se trguje
- način kotacije valute
- zapadlost pogodbe
- zadnji dan trgovanja s pogodbo (običajno nekaj dni pred zapadlostjo pogodbe)
- dan poravnave
- t.i. "margin" zahteve - gotovinski depozit, ki ga mora kupec instrumenta držati pri brokerju, namenjen pa je povečanju varnosti trgovanja s STP

Terminske kotacije veljajo za vnaprej določene (znane) roke. Ti roki so: en, dva, tri, šest, devet, dvanajst mesecev. To so takoimenovane »outright« kotacije.

Primer:

Podjetje XY si želi zaščititi dolarski priliv, ki ga pričakuje čez 1 mesec. Ker potrebujejo EUR za plačevanje svojih obveznosti bodo uporabili terminsko pogodbo EUR/USD. Na termin 1 mesec bodo kupovali EUR in prodajali dolarje.

Spot EUR/USD na trgu: 1,3620 / 1,3630
Swap points 1 mesec: -12 / -10
Terminski tečaj: 1,3608 / 1,3620
Podjetje terminsko kupi evre - proda dolarje po tečaju 1,3620.

Uporabnik STP, ki se ščiti pred tečajnim tveganjem mora računati z oportunitetno izgubo med dejanskim ugodnejšim promptnim tečajem na dan dospetja terminskega posla in tečajem v preteklosti sklenjenega terminskega posla. Ta izguba je zgolj in samo oportunitetna, saj je podjetje ves čas zavarovano pred neugodnim gibanjem tečaja in lahko dogovorjeni terminski tečaj uporabi pri kalkulaciji prodajne cene uvoženega artikla oziroma priliva v domači valuti.

V primeru, ko komitent zaradi spremenjenih okoliščin (npr. da naročeno blago ni bilo dobavljeno in ga zato ni potrebno plačati na predvideni dan) ne želi več dejanske dobave deviz ob dospetju, mora prvotno sklenjeni terminski posel zapreti. Glede na to, da je terminski posel fiksen in zavezujoč, mora biti tudi izvršen. V omenjem primeru mora komitent skleniti z banko zapiralni posel. S tem poslom zapre osnovni terminski posel. Zapiralni posel mora biti po količini, dospetju in valutah enak, vendar pa ravno nasproten od prvotnega terminskega posla.

Makedonija - ploha ali neurje?

Makedonija po politični krizi in vojaških spopadih med Makedonci in Albanci v zadnjem času gospodarsko počasi zopet okreva. Med leti 2003 in 2007 je v povprečju letno beležila 4 odstotno gospodarsko rast. Je država s dokaj stabilnimi in ugodnimi makroekonomskimi razmerami in je pred časom postala tudi kandidatka za vstop v EU.

Vir: Lastna izdelava; podatki: Narodna banka Makedonije

V letu 2006 je makedonsko gospodarstvo zabeležilo 3,7 odstotno rast, ki je bila predvsem posledica hitre rasti domače in zasebne potrošnje ob naraščujočih tujih in domačih naložbah. Pozitivno je na rast vplivala tudi stabilna valuta ter nizka inflacija (2%), ki je med najnižjimi v JV Evropi.

Višjo rast BDP pa je podobno kot v prejšnjih letih v letu 2006 zaviral negativni saldo zunanjetrgovinske bilance. Obseg zunanje trgovine se je v letu 2006 povečeval hitreje kot v prejšnih letih. Realno se je izvoz povečal za 8 odstotkov, predvsem v EU (53,1% vseh izvoznih trgov) in Srbijo, uvoz pa za 8,5 odstotka, pri čemer najhitreje narašča uvoz nafte iz Rusije.

Posledično je bil višji tudi primanjkljaj na tekočem računu, ki pa se je pokrival predvsem z novim zadolževanjem, saj so tuje neposredne naložbe v Makedonijo med najnižjimi v Evropi.

Vir: lastna izdelava; podatki: Statistični urad Makedonije

Ob vsem tem pa se Makedonija sooča tudi s visoko nezaposlenostjo. V letu 2006 je namreč uradna brezposelnost znašala 37 odstotkov. Potrebno pa je omeniti, da je podobno kot v vseh balkanskih državah ocenjena dejanska stopnja brezposelnosti precej nižja, zaradi obsežne sive ekonomije.

Vir: Lastna izdelava; podatki: Statistični urad Makedonije

Zaradi zmerno restriktivne fiskalne politike in stabilne valute se bo inflacija v letu 2007 znižala pod 2 odstotka, možne inflatorne pritiske pa bi lahko predstavljale predvsem visoke svetovne cene nafte. Visoke cene nafte bi lahko povzročile tudi povečanje uvoza, kar bo vodilo v povečanje primankljaja na tekočem računu. Zaradi močnejšega domačega povpraševanja, katerega rast bodo spodbudile nižje obrestne mere ter zaradi višjih domačih in tujih naložb bo gospodarska rast v prihodnje verjetno še nekoliko višja.

BORZA

Navkljub politični nestabilnosti, visoki stopnji sive ekonomije ter brezposelnosti, Makedonija v letu 2007 ne odstopa bistveno od drugih »balkanskih oaz«. Razloge rasti delniškega indeksa MBI-10, ki je v prvih petih mesecih 2007 porastel za 84 odstokov, lahko iščemo predvsem v vse splošni balkanski borzni evforiji.

Vir. Lastna izdelava; podatki: http://www.mse.org.mk/index-e.asp

Med pomembne prednosti makedonskega trga sodijo nizke stopnje davkov. Makedonija ima od 1. januarja 2007 enotno, 18-odstotno davčno stopnjo, ki naj bi se v letu 2008 celo znižala na 10 odstotkov. Dodatno ugodnost prinašajo nizki davki na investicije, ki so obdavčene po 12-odstotni davčni stopnji, tiste, ki pa so v 100-odstotni lasti tujega podjetja, pa so za določeno obdobje celo oproščene plačila davka.

Vir: Lastna izdelava; podatki: Centralne banke balkanskih držav

Prednost Makedoniji daje tudi geostrateški položaj, saj predstavlja vez med Evropo in bližnjim vzhodom in s tem dostop do hitro rastočih potrošniških trgov. Povečano zanimanje vlagateljev pa še dodatno spodbujajo napovedani prevzemi in privatizacije podjetij in nenazadnje prihod številnih vzajemnih skladov.

Po razvitosti in po pritoku svežega kapitala med najbolj perspektivna sektorja sodita bančništvo ter gradbeništvo. Zato tudi ne preseneča podatek, da je bilo v letu 2006 več kot 50 odstotkov vseh investicij skoncentriranih prav v omenjena sektorja. Največji vlagatelji prihajajo iz Italije (14,3% vseh investicij), Rusije (13,6%), Švice (13,6%) ter Avstrije in Grčije.

Kljub nekaterim vidnim napredkom in približevanju EU pa so številne delnice v zadnjem obdobju previsoko vrednotene. Visoke cene nekaterih delnic niso odraz potenciala podjetja v prihodnosti oziroma posledica dobrega poslovanja v preteklosti, temveč so rasla skupaj s trgom na krilih prevzemnih zgodb oziroma prevelike evforije. Po številnih kazalcih, kot sta to npr. BDP na prebivalca in povprečna mesečna neto plača, lahko Makedonijo uvrstimo na sam rep balkanskih držav.

Vir: Lastna izdelava; podatki: Statistični urad Makedonije

Največjo nevarnost ob politični nestabilnosti trenutno predstavlja likvidnostno tveganje. Prehitri rasti borznih indeksov bo zagotovo sledila korekcija, ki bo ob večjem padcu posledica plitkega ter nelikvidnega trga in bo ob prevelikem strahu predvsem neizkušenih vlagateljev lahko daljša in močnejša.

Vir: lastna izdelava; prednosti in slabosti za vlagatelje na makedonski borzi

ZAKLJUČEK

Glavni cilji v letu 2007 ostajajo boj proti korupciji, kriminalu, zagotovitev novih delovnih mest, zmanjšanje obsega sive ekonomije, spodbujanje tujih neposrednih naložb, v prvi vrsti pa izboljšanje življenjskih razmer prebivalstva. Predvideno je vrsto reform, ki naj bi imele za končni cilj približevanje Evropski Uniji in vstop v Nato.

Vlada je v letu 2007 uspešno začela kampanjo "Investirajte v Makedonijo, novem poslovnem raju v Evropi", s katerim želi privabiti tuje investitorje. Sodeč po rasti makedonskih borznih indeksov lahko rečemo, da jim delno to tudi uspelo, vendar kot sem ugotovil trenutni tečaji podjetij na borzi ne odražajo prave vrednosti makedonskega gospodarstva.

Počasna privatizacija in prestrukturiranje podjetij, nizka konkurenčnost izvoza ob nizkih stopnjah investicij, politična nestabilnost, visoka nezaposlenost so le nekatera dejstva, ki govorijo da so podjetja prevrednotena. S tem ne želim zanikati perspektivnosti regije, temveč le opozoriti na prehitro rast borznih indeksov domala na celotnem področju Balkana.