Jen - včeraj, danes in jutri

"Jen zopet navzdol, v preteklem tednu izgubil tako proti dolarju kot evru." "EUR/JPY na 5 letnem vrhu." "Vrednost jena ne odraža prave moči Japonskega gospodarstva." "Jen je trenutno najbolj podcenjena valuta, medtem ko je dolar najbolj precenjen med najmočnejšimi valutami." To so najbolj pogosti komentarji, ki smo jih lahko redno prebirali v raznih strokovnih člankih, ko je bilo govora o Japonski in jenu. Ali se bo ta trend nadaljeval ali pa bomo končno priča večji rasti japonske valute?

Poceni jen

V letu 2006 je bil Japonski jen eden izmed največjih poražencev. V letu 2006 je izgubil 1% svoje vrednosti proti dolarju, 10% proti evru in 12% proti funtu. Depreciacija je bila tako silna, da je valutno razmerje EUR/JPY doseglo najvišjo vrednost doslej, razmerje GBP/JPY pa je končalo na 8 letnem vrhu.

Depreciacija jena v letu 2006 je bila v precejšnji meri zaznamovana z odlivom ogromnih količin jenov iz Japonske s strani domačih investitorjev, ki so zaradi nizkih domačih obrestnih mer iskali višje donose drugod (predvsem v ZDA). Velik pomen ima tudi tako imenovani "carry trade" - najemanje posojil z nizko obrestno mero v jenih in nakup tuje valute ali drugih tujih dolžniških papirjev, ki so vezani na drugo tujo valuto.

Razloge za takšne odlive denarja lahko iščemo v politiki centralne banke Japonske. Ta je v želji, da bi vzpodbudila gospodarsko rast, toliko časa zniževala obrestne mere, da je denar zaradi neprivlačnosti vlaganja v domači valuti začel odtekati v druge države. Japonska se je namreč konec devedesetih let znašla v recesiji, ki jo je spremljalo padanje cen oziroma deflacija, upadanje industrijske proizvodnje in nizke domača potrošnja ob nespremenjenih plačah. Država se šele danes počasi prebuja iz skoraj 10-letnega obdobja deflacije. Šele v letu 2006 so ponovno zabeležili inflacijo v višini 0,3%, napoved za leto 2007 znaša 0,4% ter 0,7% za leto 2008. (Banka Japonske sicer zagovarja nizko inflacijo; najvišja zanjo sprejemljiva stopnja je 1%.)

Politika nizkih obrestnih mer pa ni imela zgolj negativnih posledic. Od posledično šibkega jena so najbolj profitirali izvozniki, kar naj bi posledično tudi rezultiralo v višjih plačah. Japonski izdelki so zaradi šibkega jena postali svetovno bolj zanimivi. Japonska je v svetu med vodilnimi proizvajalci elektronike, avtomobilov, strojne opreme ter železa in jekla.

Na eni strani je tako šibkost jena prinesla izredno močan izvoz, ki je glavni nosilec gospodarske rasti, po drugi strani pa zaradi nizkih obrestnih mer odteka ogromno kapitala iz Japonske.

Moč japonskega gospodarstva

Japonsko gospodarska rast se je v zadnjem času začela hitreje povečevati. Predvsem je to bilo opazno v prvem delu leta 2006, ko se je vzpon zgodil na krilih povečane domače potrošnje. Bistveno so se povečale plače - dvignile so se kar za 3,5%, kar je največ po letu 1998.

Višja gospodarska rast temelji na vse večjem zaupanju potrošnikov in gospodarstvenikov. Zaupanje pa se krepi na podlagi boljše zaposlitvene strukture, nižje brezposelnosti, povečanih investicij zaradi višjih dobičkov ter izredno močnega izvoza. V drugem kvartalu 2006 smo bili priča 18,4 odstotni rasti (na letni ravni) investicij v podjetjih. Zaradi povečane porabe ob rasti plač lahko v prihodnje pričakujemo solidno aktivnost, ki bo zagotovila nadaljevanje ekspanzije in postopno zviševanje inflacije.

Najbolj pa bi lahko po mojem mnenju k večji gospodarski rasti Japonske pripomogla pričakovana upočasnitev rasti gospodarstva v ZDA. Posledična depreciacija dolarja in zmanjšana donosnost ameriških dolžniških papirjev bi lahko prinesli ponovno preusmeritev japonskega kapitala na domači trg. Dobra novica za pritok novega kapitala je tudi podatek, da so se po nekaj letih padanja v letu 2006 začele ponovno povečevati cene zemljišč na Japonskem.

Zakaj centralna banka ne dvigne obrestnih mer?

Predvsem se boji, da bi prehiter dvig obrestne mere povzročil zaustavitev gospodarske rasti. Politika dvigovanja obrestne mere na Japonskem ni tako agresivna, kot je značilno za Evropo in ZDA. Po dvigu ključne obrestne mere junija 2006 za 0,25% je novi ministrski predsednik Abe (prej Koizumi) zelo previden, saj meni, da država rabi čas za prilagoditev temu povišanju.

Novi premier Abe naj bi bil v nasprotju s svojim prehodnikom tudi precej bolj nacionalističen, kar pomeni, da verjame v močno Japonsko. To lahko razumemo tudi tako, da bo podpiral moč domače valute. Vendar pa je zagovornik nizkih obrestnih mer, kar ni združljivo z logiko močnega jena. V nasprotju z njim guverner centralne banke Toshihiko Fukui zagovorja politiko višjih obrestnih mer. Kot lahko razberemo, je zaradi razmerja moči težko oceniti prihodnjo usmeritev japonske politike.

Apreciacija jena – kdaj?

Glavno vprašanje, na katerega marsikdo išče odgovor je; kaj se bo zgodilo, če Japonska v naslednjem tednu dvigne obrestno mero za 0,25%. Po mojem mnenju nič, saj ostane razlika med obrestnim meram proti vsem najmočnejšim valutam še vedno velika. Kratkoročno bo jen verjetno nekoliko pridobil proti vsem glavnim valutam, vendar bo kmalu zopet dosegel stare vrednosti. Kljub temu, da se potihem pričakuje dvig Japonske ključne obrestne mere že v mesecu januarju, sem sam mnenja, da bo Japonska dvignila obrestno mero šele takrat, ko jo bo in če jo bo FED znižal. Samo na ta način se bo obrestni diferencial med omenjenima državama občutno znižal. Ob predpostavki, da FED ne znižuje oziroma zvišuje obrestne mere samo enkrat, bi to lahko vodilo do večje oz. daljše apreciacije jena. Torej prvi močnejši signali o zmanjšanju gospodarske rasti v ZDA in znižanje obrestne mere s strani FED, bi morale biti dovolj močan signal za intervencijo centralne banke Japonske, saj bodo le na ta način preusmerile rast na domačo potrošnjo.
Kljub pozitivnim signalom Japonskega gospodarstva in »ugodni« tehnični analizi, ki kaže na podcenjenost valutnega para USD/JPY sam ne pričakujem večje apreciacije jena v prvem delu leta. Mogoče bi lahko večjo apreciacijo jena zaznali pred volitvam poleti. Menim, da bomo lahko še kar nekaj časa brali zgoraj omenjene članke, saj imata tako šibek jen, kot nizka obrestna mera tudi pozitiven učinek na Japonsko gospodarstvo.

Evro ali Euro

Evro:

Evro je enotna valuta Evropske unije. V evroobmočju, ki ga sestavljajo Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska in Španija, so evro kot plačilno sredstvo začeli uporabljati 1. januarja 2002. Zaenkrat jo je uvedlo 13 članic evroobmočja, če poleg že štejemo Slovenijo (in nekaj drugih držav ter odvisnih ozemelj), ki so izpolnile maastrichtska konvergenčna načela (nizka stopnja inflacije, nizka stopnja obrestnih mer, stabilni tečaji valut, vzdržne javne finance, skladnost zakonodaje s pravnim redom EU-ja) sprejeta na Maastrichtski medvladni konferenci leta 1991. Poleg omenjenih držav uporabljajo tudi nečlanice EU, in sicer po uradnemu sporazumu Monako, San Marino in Vatikan, brez uradnega sporazuma pa Andora, Črna Gora, Kosovo ter Severna Koreja, ki je evro sprejela kot valuto za mednarodno trgovanje.

Razumevanje novih tečajev:

Devizni tečaj nam pove, koliko enot ene valute lahko na deviznem trgu kupimo z eno enoto neke druge valute. Tolar je bil v primerjavi s drugimi valutami šibka valuta, saj je vrednost tuje valute izražena z x enot slovenskega tolarja (1EUR=239,64SIT). Evro pa kotira proti vsem svetovnim valutam direktno in je tako imenovana močna valua (1EUR=1,315USD). Na tolarskih tečajnicah ni bilo težko ugotoviti, da banka ceneje odkupuje devize (NTEUR=239,25 SIT) in jih dražje prodaja (PTEUR=240,75 SIT). S prevzemom evra pa bo nakupni tečaj (NTEUR=1,3158 USD) višji od prodajnega tečaja (PTEUR=1,3022), vendar le navidezno. Tečajno listo beremo: banka kupuje dolarje po tečaju 1,3158, kar pomeni, da prodaja en evro; banka prodaja dolarje po tečaju 1,3022, kar pomeni, da kupuje en evro. Padec razmerja EUR/valuta bo pomenilo, da se valuta v primerjavi s evrom draži in bo potrebno za nakup le-te odšteti več evra, po drugi strani pa bomo ob prodaji evra dobili manj enot tuje valute. Obratno pa bo ob višanju razmerja EUR/valuta pomenilo, da se evro v primerjavi z ostalimi valutami krepi in bomo na ta način morali za nakup ene enote evra odšteti več enot tuje valute.

Gibanje deviznih tečajev:
Gibanje deviznih tečajev na svetovnih trgih je že nekaj časa pod močnim vplivom političnih in gospodarskih dogajanj. Najpomembnejši dejavniki pri oblikovanju deviznih tečajev tvorijo tržna pričakovanja ter dnevno objavljeni pomembnejši podatki (ekonomski koledar). Pred vsako objavo posameznega podatka ima strokovna javnost svoja pričakovanja, ki so zapisana v omenjenem koledarju za cel teden vnaprej. Vsako odstopanje od teh pričakovanj lahko zaniha posamezno valuto oziroma vodi v nestanovitnost trga. Informacije glede na njihovo pomembnost razvrščamo v tri skupine: rumeno, oranžno in rdečo. Najpomembnejša je rdeča skupina, saj poglavitno vpliva na oblikovanje vrednosti posamezne valute. Sem spadajo indeksi cen življenjskih potrebščin, stanje trga dela, raven obrestnih mer, izdatki potrošnikov, mednarodna menjava in vpliv višje sile.

Slovenija in evro:

Za Slovenijo bo to pomenilo, da vpliva na tečaj evra proti ostalim valutam ne bo imela. Pri dnevnem oblikovanju tečajev bodo banke tečaj evra nasproti ostalim valutam direktno povzele po tečajih, ki se bodo oblikovali na deviznem trgu. To pa ne bo pomenilo, da med bankami ne bodo obstajale razlike. Banke bodo še vedno imele svojo politiko pri oblikovanju tečajev, kar bo vodilo do oblikovanja različnih tečajev. Posebnosti slovenskih evrov sta dve. Prva posebnost je pri imenovanju valute in sicer uporabljamo izraz evro in ne euro. Obe obliki sta sicer pravilni, s tem da je druga (z u-jem) obvezna, ko jo uporabljamo v zakonih in drugih pravnih predpisih. Druga posebnost je, da imamo kot ena redkih držav članic evroobmočja na t. i. nacionalni strani kovancev svoje državne simbole. Na kovancu za dva evra je upodobljen portret največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, pod njegovo podobo pa je vpisan še Prešernov rokopis verza Žive naj vsi narodi. Na kovancu za en evro je upodobljen Primož Trubar, poleg katerega je stavek Stati inu obstati. Na kovancu za 50 centov je prikazana podoba Triglava, ozvezdje raka in napis Oj Triglav moj dom. Na kovancu za 20 centov sta upodobljena lipicanca, na kovancu za 10 centov pa neizveden Plečnikov načrt slovenskega parlamenta, nad katerim je napis Katedrala svobode. Motiv na kovancu za pet centov je sejalec, na dveh centih knežji kamen, na enem centu pa štorklja.