DOLAR - grdi raček ameriškega gospodarstva
Ameriška zgodba o grdem račku v glavni vlogi pa ameriški dolar se še vedno nadaljuje. Vse kaže, da ameriški dolar še ni dosegel najnižjih vrednosti. Vse več analitikov pričakuje, da bo evro še letos presegel psihološko mejo 1,5 dolarja za evro. Vse bolj je očitno, da je primarni cilj ZDA visoka gospodarska rast in ne inflacija oziroma močan dolar. Razloge lahko iščemo tudi v prihajajočih volitvah.
Za lažje predvidevanje, kam se bo ameriško gospodarstvo in z njim povezani dolar gibal v prihodnosti, si poglejmo nekaj razlogov za rast oziroma padec ameriškega dolarja.
- NEGATIVNO
1. Globalna ekonomija raste še vedno nad povprečjem:
Svetovna gospodarska rast (po podatkih IMF) bo v letu 2007 znašala 5,2 odstotka. Tako visoka rast je posledica močne rasti nastajajočih trgov, predvsem Kitajske (preko 11% rast) in Indije, ki se vse bolj uveljavljata kot "motorja svetovne rasti". Upočasnitvi svetovne gospodarske rasti na 4,8 odstokov, ki bo posledica trenutne finančne krize, bomo priča šele v letu 2008.
2. Ameriški nepremičninski trg ostaja glavni krivec za razpad ameriškega gospodarstva
Izvor finančne krize, ki bo znižala svetovno gospodarsko rast najdemo na ameriškem hipotekarnem trgu. Kriza je povzorčila splošno nezaupanje finančnih trgov, ki ob številnih kazalcih kot so gradnja novih hiš (na 14 letnem dnu), prodaja obstoječih hiš (primerljivo s vrednostmi iz leta 1999), prodaja novih hiš (četrtino nižja kot v 2006) nakazuje da še zadaleč ni končana. Kreditni pogoji so še vedno vidno zaostreni. V višjih kreditnih pribitkih na medbančnem trgu ter v še vedno naraščajočem številu neprodanih nepremičnin.
3. Agresivna monetarna politika FED – padajoča ameriška ključna obrestna mera
Kot že omenjeno bo posledice avgustovske hipotekarne krize moč čutiti tudi v zadnji četrtini leta 2007 in prav verjetno tudi v prvi četrtini leta 2008. To potrjujejo tudi številni evropski in ameriški indeksi, katerim vrednosti se še vedno znižujejo. Posledica krize je že vidna - agresivna monetarna politika FED, ki s hitrim zniževanjem obrestne mere in s čedalje večjim obsegom denarne mase v obtoku poizkuša blažiti šoke nastale zaradi omenjene krize. Taka politika FED deluje kot »obliž na rano iz katere krvavi« ameriško gospodarstvo. Najbolj opazna negativna stranska produkta pa sta izredno nizek - šibek dolar ter povišana inflacija.
Zadnja denarna injekcija ter znižanje obrestne mere za 0,25 odstotnih točk (4,50%) ob koncu meseca oktobra s strani FED je samo še potrdilo da je FED šele na začetku svoje politike zniževanja obrestne mere in da finančna kriza še ni končana. Na trgu narašča verjetnost da bo ameriška obrestna mera kmalu izenačena s evropsko na 4 odstotkih. Po mnenju analitikov bi se to lahko zgodilo že v marcu leta 2008.
Ključna obrestna mera je domena centralnih bank v boju z inflacijo. Ob znižanju obrestne mere se znižujejo stroški kreditov – kar povečuje potrošnjo gospodinjstev, ki v ZDA predstavljajo večinski delež BDP-ja (70%). Zaradi nižje obrestne mere se povečujejo tudi investicije podjetij, kar povečuje dobičke podjetij in krepi borzni trg (obveznice prinašajo vse nižje donose). Nizka obrestna mera na koncu preko šibke valute povečuje konkurenčnost gospodarstva in preko izvoza povečuje gospodarsko rast.
4. Naraščajoča Inflacija
Kot že omenjeno pa povzročata padajoča obrestna mera in prilivi denarja v sistem ob naraščajočih cenah energije – nafte (+40% od junija 2007), hrane (+5% letno) ter pijače vedno močnejše inflacijske pritiske. Statistično gledano sicer ameriška inflacija, ki jo objavlja ministrstvo za delo, še ni problem in ostaja nizka (osnovna inflacija 1,8 %). Ne moremo pa prezreti dejstva da inflacija v zadnjem času hitro narašča (neuradno naj bi bila inflacija višja od 5 odstotkov), predvsem zaradi šibkega dolarja in visokih cen nafte. Omenjeno draži uvoz, kar povečuje stroške končnega izdelka ter tako znižuje dobičke podjetij.
5. Ogromen deficit na trgovinski bilanci
Ob težavah finančnega sektorja pa se ta trenutek zdi ogromen deficit na trgovinski bilanci ZDA manj pomemben. Le-ta je v letu 2006 znašal rekordnih 838 milijard dolarjev. V letu 2007 naj ne bi prišlo do večjih odstopanj v primerjavi s letom 2006. Pozitivne učinke močnejšega izvoza zaradi šibkega dolarja naj bi v letu 2007 popolnoma izničile visoke cene nafte. Posebno visok primanjkljaj ZDA še vedno beležijo v trgovanju s Kitajsko, Japonsko in Nemčijo, ki so tri od šestih najpomembnejših trgovinskih partneric ZDA. V prvih sedmih mesecih leta 2007 se je izvoz blaga in storitev vrednostno povečal za 12 odstotkov, medtem ko je šibka rast uvoza (5%) predvsem odraz upočanjene domače gospodarske rasti.
6. Borzni trgi (pre)visoko vrednoteni kljub visoki nenaklonjenosti k tveganju
Kljub vse splošni krizi, visokah cenah nafte in manjši gospodarski rasti, nismo še videli daljše korekcije na borznem trgu. Šele v zadnjih dneh smo bili ob objavi poslovnih rezultatov podjetij – predvsem bank, priča večjim padcem na borzi. V poplavi slabih novic predvsem bančnega sektorja pa borzni indeksi ostajajo dokaj »stabilni«. Povečuje se predvsem volatilnost delniških tečajev, ki jo je moč spremljati tudi s tako imenovano mero strahu na borznih trgov (VIX), ki je daleč od vrednosti 12, okoli katere naj bi se gibal indeks v ugodnih razmerah trga.
Za lažje predvidevanje, kam se bo ameriško gospodarstvo in z njim povezani dolar gibal v prihodnosti, si poglejmo nekaj razlogov za rast oziroma padec ameriškega dolarja.
- NEGATIVNO
1. Globalna ekonomija raste še vedno nad povprečjem:
Svetovna gospodarska rast (po podatkih IMF) bo v letu 2007 znašala 5,2 odstotka. Tako visoka rast je posledica močne rasti nastajajočih trgov, predvsem Kitajske (preko 11% rast) in Indije, ki se vse bolj uveljavljata kot "motorja svetovne rasti". Upočasnitvi svetovne gospodarske rasti na 4,8 odstokov, ki bo posledica trenutne finančne krize, bomo priča šele v letu 2008.
2. Ameriški nepremičninski trg ostaja glavni krivec za razpad ameriškega gospodarstva
Izvor finančne krize, ki bo znižala svetovno gospodarsko rast najdemo na ameriškem hipotekarnem trgu. Kriza je povzorčila splošno nezaupanje finančnih trgov, ki ob številnih kazalcih kot so gradnja novih hiš (na 14 letnem dnu), prodaja obstoječih hiš (primerljivo s vrednostmi iz leta 1999), prodaja novih hiš (četrtino nižja kot v 2006) nakazuje da še zadaleč ni končana. Kreditni pogoji so še vedno vidno zaostreni. V višjih kreditnih pribitkih na medbančnem trgu ter v še vedno naraščajočem številu neprodanih nepremičnin.
3. Agresivna monetarna politika FED – padajoča ameriška ključna obrestna mera
Kot že omenjeno bo posledice avgustovske hipotekarne krize moč čutiti tudi v zadnji četrtini leta 2007 in prav verjetno tudi v prvi četrtini leta 2008. To potrjujejo tudi številni evropski in ameriški indeksi, katerim vrednosti se še vedno znižujejo. Posledica krize je že vidna - agresivna monetarna politika FED, ki s hitrim zniževanjem obrestne mere in s čedalje večjim obsegom denarne mase v obtoku poizkuša blažiti šoke nastale zaradi omenjene krize. Taka politika FED deluje kot »obliž na rano iz katere krvavi« ameriško gospodarstvo. Najbolj opazna negativna stranska produkta pa sta izredno nizek - šibek dolar ter povišana inflacija.
Zadnja denarna injekcija ter znižanje obrestne mere za 0,25 odstotnih točk (4,50%) ob koncu meseca oktobra s strani FED je samo še potrdilo da je FED šele na začetku svoje politike zniževanja obrestne mere in da finančna kriza še ni končana. Na trgu narašča verjetnost da bo ameriška obrestna mera kmalu izenačena s evropsko na 4 odstotkih. Po mnenju analitikov bi se to lahko zgodilo že v marcu leta 2008.
Ključna obrestna mera je domena centralnih bank v boju z inflacijo. Ob znižanju obrestne mere se znižujejo stroški kreditov – kar povečuje potrošnjo gospodinjstev, ki v ZDA predstavljajo večinski delež BDP-ja (70%). Zaradi nižje obrestne mere se povečujejo tudi investicije podjetij, kar povečuje dobičke podjetij in krepi borzni trg (obveznice prinašajo vse nižje donose). Nizka obrestna mera na koncu preko šibke valute povečuje konkurenčnost gospodarstva in preko izvoza povečuje gospodarsko rast.
4. Naraščajoča Inflacija
Kot že omenjeno pa povzročata padajoča obrestna mera in prilivi denarja v sistem ob naraščajočih cenah energije – nafte (+40% od junija 2007), hrane (+5% letno) ter pijače vedno močnejše inflacijske pritiske. Statistično gledano sicer ameriška inflacija, ki jo objavlja ministrstvo za delo, še ni problem in ostaja nizka (osnovna inflacija 1,8 %). Ne moremo pa prezreti dejstva da inflacija v zadnjem času hitro narašča (neuradno naj bi bila inflacija višja od 5 odstotkov), predvsem zaradi šibkega dolarja in visokih cen nafte. Omenjeno draži uvoz, kar povečuje stroške končnega izdelka ter tako znižuje dobičke podjetij.
5. Ogromen deficit na trgovinski bilanci
Ob težavah finančnega sektorja pa se ta trenutek zdi ogromen deficit na trgovinski bilanci ZDA manj pomemben. Le-ta je v letu 2006 znašal rekordnih 838 milijard dolarjev. V letu 2007 naj ne bi prišlo do večjih odstopanj v primerjavi s letom 2006. Pozitivne učinke močnejšega izvoza zaradi šibkega dolarja naj bi v letu 2007 popolnoma izničile visoke cene nafte. Posebno visok primanjkljaj ZDA še vedno beležijo v trgovanju s Kitajsko, Japonsko in Nemčijo, ki so tri od šestih najpomembnejših trgovinskih partneric ZDA. V prvih sedmih mesecih leta 2007 se je izvoz blaga in storitev vrednostno povečal za 12 odstotkov, medtem ko je šibka rast uvoza (5%) predvsem odraz upočanjene domače gospodarske rasti.
6. Borzni trgi (pre)visoko vrednoteni kljub visoki nenaklonjenosti k tveganju
Kljub vse splošni krizi, visokah cenah nafte in manjši gospodarski rasti, nismo še videli daljše korekcije na borznem trgu. Šele v zadnjih dneh smo bili ob objavi poslovnih rezultatov podjetij – predvsem bank, priča večjim padcem na borzi. V poplavi slabih novic predvsem bančnega sektorja pa borzni indeksi ostajajo dokaj »stabilni«. Povečuje se predvsem volatilnost delniških tečajev, ki jo je moč spremljati tudi s tako imenovano mero strahu na borznih trgov (VIX), ki je daleč od vrednosti 12, okoli katere naj bi se gibal indeks v ugodnih razmerah trga.
Slika 1: Ameriški borzni indeksi so v drugi polovici septembra še vedno podirali zgodovinske vrhove.
Slika 2: VIX se ponovno počasi približuje vrednostim nad 45, ki jih je dosegal ob razprodajah v poletnih mesecih leta 2002
V prihodnosti na podlagi vse slabših statističnih podatkov za ameriško gospodarstvo pričakujemo nadaljno padanje predvsem ameriških borznih indeksov, ki pa bodo omejeni zaradi dobrih rezultatov izvoznega sektorja v naslednjih dnevih.
7. Diverzifikacija deviznih rezerv Kitajske in Japonske
Dodaten pritisk na dolar pa je sprožilo razmišljanje Kitajske o deverzifikaciji svojih deviznih rezerv v bolj stabilne in perspektivnejše valute. Ob koncu oktobra so namreč kitajske devizne rezerve dosegle 1.430 milijard ameriških dolarjev, kar je dvakrat več kot pred dvema letoma in več kot petina vseh svetovnih rezerv. Omenjena akcija diverzifikacije s strani Kitajske oziroma Japonske bi verjetno pomenila novo razprodajo ameriškega dolarja.
7. Diverzifikacija deviznih rezerv Kitajske in Japonske
Dodaten pritisk na dolar pa je sprožilo razmišljanje Kitajske o deverzifikaciji svojih deviznih rezerv v bolj stabilne in perspektivnejše valute. Ob koncu oktobra so namreč kitajske devizne rezerve dosegle 1.430 milijard ameriških dolarjev, kar je dvakrat več kot pred dvema letoma in več kot petina vseh svetovnih rezerv. Omenjena akcija diverzifikacije s strani Kitajske oziroma Japonske bi verjetno pomenila novo razprodajo ameriškega dolarja.
- POZITIVNO
1. Ameriška gospodarska rast še vedno močna kljub padajočemu potrošniškemu zaupanju
Da finančna kriza ni tako velika pa bi lahko sklepali iz gospodarske rasti ZDA. Ta je v tretjem četrtletju rasla nad pričakovanji – 3,9 odstotka na letni ravni. Največ je k njeni rasti pripomogla povečna osebna potrošnja (+3%), povečan izovz (+16,2%) ter povečane tuje investicije podjetij (+7,9%).
Posledice hipotekarne krize naj bi se namreč v statističnih podatkih občutneje odrazile šele v tekočem - četrtem četrtletju. Napovedi za rast ameriškega gopodarstva v zadnjem obdobju leta se gibljejo okrog dveh odstotkov.
1. Ameriška gospodarska rast še vedno močna kljub padajočemu potrošniškemu zaupanju
Da finančna kriza ni tako velika pa bi lahko sklepali iz gospodarske rasti ZDA. Ta je v tretjem četrtletju rasla nad pričakovanji – 3,9 odstotka na letni ravni. Največ je k njeni rasti pripomogla povečna osebna potrošnja (+3%), povečan izovz (+16,2%) ter povečane tuje investicije podjetij (+7,9%).
Posledice hipotekarne krize naj bi se namreč v statističnih podatkih občutneje odrazile šele v tekočem - četrtem četrtletju. Napovedi za rast ameriškega gopodarstva v zadnjem obdobju leta se gibljejo okrog dveh odstotkov.
Da bo gospodarska rast v naslednjem četrletju res nižja je moč razbrati tudi iz potrošniškega zaupanja, ki zaradi naraščajočih cen, predvsem energije in hrane, še vedno pada (slika 4). Potrošniška poraba je namreč glavni motor ameriške gospodarske rasti.
Slika 3: Močna rast izvoza bo še naprej povečevala gospodarsko rast ZDA; vir: http://www.bea.gov/
Slika 4: Potrošniško zaupanje (na dvoletnem dnu) in pesimistična pričakovanja, kljub padajoči obrestni meri, na račun visokih cen nafte še vedno pada.
2. Q3 – dobički podjetji v ZDA še vedno dobri
Podobno kot velja za gospodarsko rast velja tudi za poslovanje podjetij v ZDA. Kljub finančni krizi dosegajo visoke dobičke. To so predvsem podjetja iz tehnološke, avtomobilistične, kemične ter industrijske panoge. Najbolše poslovne rezultate v prihodnosti lahko pričakujemo predvsem od izvozno usmerjenih podjetij oziroma od podjetij, ki imajo neposredne koristi od visokih cen surovin in nafte. Najslabše pa se bo kot do sedaj odrezal finančni sektor, predvsem banke.
3. Dolgoročna podcenjenost dolarja
Če predpostavljamo, da je gibanje dolarja ciklično in da je le-ta že dovolj izgubil v primerjavi z najmočnejšimi valutami, bi lahko bilo leto 2008 ugodno za ameriški dolar. Pozitivno bi lahko na vrednost dolarja vplivala tudi nižja gospodarska rast EU, selitev kapitala - denarja iz azijskih borz ter predvsem močnejša ter stabilnejša gospodarska rast ZDA. Kot sem že zgoraj omenil je FED poznan po svojih agresivnih akcijah, ko s hitrimi znižanji obrestnih mer želi praktično »čez noč« rešiti finančne šoke. Konec leta 2008 bomo tako lahko vnovič priča, ob predpostavki zvišane inflacije, novemu začeteku cikla dviganja obrestne mere ZDA.
Podobno kot velja za gospodarsko rast velja tudi za poslovanje podjetij v ZDA. Kljub finančni krizi dosegajo visoke dobičke. To so predvsem podjetja iz tehnološke, avtomobilistične, kemične ter industrijske panoge. Najbolše poslovne rezultate v prihodnosti lahko pričakujemo predvsem od izvozno usmerjenih podjetij oziroma od podjetij, ki imajo neposredne koristi od visokih cen surovin in nafte. Najslabše pa se bo kot do sedaj odrezal finančni sektor, predvsem banke.
3. Dolgoročna podcenjenost dolarja
Če predpostavljamo, da je gibanje dolarja ciklično in da je le-ta že dovolj izgubil v primerjavi z najmočnejšimi valutami, bi lahko bilo leto 2008 ugodno za ameriški dolar. Pozitivno bi lahko na vrednost dolarja vplivala tudi nižja gospodarska rast EU, selitev kapitala - denarja iz azijskih borz ter predvsem močnejša ter stabilnejša gospodarska rast ZDA. Kot sem že zgoraj omenil je FED poznan po svojih agresivnih akcijah, ko s hitrimi znižanji obrestnih mer želi praktično »čez noč« rešiti finančne šoke. Konec leta 2008 bomo tako lahko vnovič priča, ob predpostavki zvišane inflacije, novemu začeteku cikla dviganja obrestne mere ZDA.
Tabela 1: Podobno kot japonski jen in švicarski frank danes ameriški dolar zaradi močne depreciacije v zadnjih dveh letih velja za podcenjeno valuto.
4. Gospodarska rast v EU se zmanjšuje
Podporo za daljšo rast pa bo ameriški dolar verjetno iskal tudi v nižji gospodarski rasti EU. Podobno kot velja za ZDA bo tudi rast evropskega gospodarstva v prihodnje nižja. To potrjujejo praktično vsi glavni evropski indeksi zaupanja (ZEW, IFO, PMI), ki v zadnjem času padajo. Glavne razloge za nižjo rast evropskega gospodarstva lahko iščemo v splošni finančni svetovni krizi, v (pre)močnem evru ter v visokih cenah nafte ter hrane. Pričakovanja s strani analitikov glede gospodarske rasti EU v letu 2008 se gibljejo okoli 2 odstotkov.
Podporo za daljšo rast pa bo ameriški dolar verjetno iskal tudi v nižji gospodarski rasti EU. Podobno kot velja za ZDA bo tudi rast evropskega gospodarstva v prihodnje nižja. To potrjujejo praktično vsi glavni evropski indeksi zaupanja (ZEW, IFO, PMI), ki v zadnjem času padajo. Glavne razloge za nižjo rast evropskega gospodarstva lahko iščemo v splošni finančni svetovni krizi, v (pre)močnem evru ter v visokih cenah nafte ter hrane. Pričakovanja s strani analitikov glede gospodarske rasti EU v letu 2008 se gibljejo okoli 2 odstotkov.
Slika 5: Padajoča IFO in ZEW indeksa
5. Posredovanje centralih bank:
Ameriška valuta – dolar praktično izgublja na vrednosti že od leta 2001, ko je bilo za 1 evro potrebno odšteti manj kot 1 ameriški dolar. Evro se je v šestih letih proti dolarju okrepil za ogromnih 75 odstotkov. Nadaljna depreciacija ameriške valute bi dolgoročno lahko povzročila neizravnanost v globalni trgovini. Za enkrat analitiki še ne vidijo nevarnosti ter utemeljujejo padec dolarja kot normalen ciklični pojav vsake valute. Zanimo pa je dejstvo, da je v letu 2007 ameriški dolar proti kanadskemu dolarju izgubil že več kot 20 odstotkov (obe valuti G7), kar naj bi pomenilo signal za posredovanje centralne banke Kanade, da zniža obrestno mero.
- ZAKLJUČEK:
Na trgu ta trenutek lahko najdemo premalo pozitivnih novic, ki bi lahko nakazovali na prebujenje ameriškega dolarja vzporedno s ameriškim gospodarstvom. Trenutna »pesimistična naravnanost« glede ameriškega dolarja je posledica politike FED-a, ki ga za enkrat še ne skrbi izguba kupne moči denarja. Le-ta lahko pripelje tudi do večjih globalnih prestresov na valutnih trgih, kjer bodo morale posredovati centralne banke.
Tako šibek dolar povzroča nižji življenski standard prebivalcev dolarskih območij ter ustvarja neugodno klimo za prevzeme in združitve ameriških podjetij in hkrati zaostruje poslovanje uvoznih podjetij.
Kljub vsemu pa je precej negativnih podatkov ameriškega gospodarstva že vkalkulirana v današnji tečaj dolarja, zato tudi sam v prihodnosti ob prvih znakih stabilnejše rasti ameriškega gospodarstva pričakujem ponovno rast dolarja proti ostalim valutam. Do takrat pa je kratkoročno možno vse, najbolj verjetno pa bomo priča nadaljnji depreciaciji dolarja proti evru vse do razmerja 1,50.
Ameriška valuta – dolar praktično izgublja na vrednosti že od leta 2001, ko je bilo za 1 evro potrebno odšteti manj kot 1 ameriški dolar. Evro se je v šestih letih proti dolarju okrepil za ogromnih 75 odstotkov. Nadaljna depreciacija ameriške valute bi dolgoročno lahko povzročila neizravnanost v globalni trgovini. Za enkrat analitiki še ne vidijo nevarnosti ter utemeljujejo padec dolarja kot normalen ciklični pojav vsake valute. Zanimo pa je dejstvo, da je v letu 2007 ameriški dolar proti kanadskemu dolarju izgubil že več kot 20 odstotkov (obe valuti G7), kar naj bi pomenilo signal za posredovanje centralne banke Kanade, da zniža obrestno mero.
- ZAKLJUČEK:
Na trgu ta trenutek lahko najdemo premalo pozitivnih novic, ki bi lahko nakazovali na prebujenje ameriškega dolarja vzporedno s ameriškim gospodarstvom. Trenutna »pesimistična naravnanost« glede ameriškega dolarja je posledica politike FED-a, ki ga za enkrat še ne skrbi izguba kupne moči denarja. Le-ta lahko pripelje tudi do večjih globalnih prestresov na valutnih trgih, kjer bodo morale posredovati centralne banke.
Tako šibek dolar povzroča nižji življenski standard prebivalcev dolarskih območij ter ustvarja neugodno klimo za prevzeme in združitve ameriških podjetij in hkrati zaostruje poslovanje uvoznih podjetij.
Kljub vsemu pa je precej negativnih podatkov ameriškega gospodarstva že vkalkulirana v današnji tečaj dolarja, zato tudi sam v prihodnosti ob prvih znakih stabilnejše rasti ameriškega gospodarstva pričakujem ponovno rast dolarja proti ostalim valutam. Do takrat pa je kratkoročno možno vse, najbolj verjetno pa bomo priča nadaljnji depreciaciji dolarja proti evru vse do razmerja 1,50.
