Moč ameriškega dolarja izvira še iz časov Reagana, ko je bil krepak dolar sinonim moči ameriškega gospodarstva. Veljalo je načelo, da je močno dobro, šibko slabo. Toda ali je šibkejši dolar - kot ga videvamo zadnje čase - res slab za ameriški trg? Kakšen vpliv ima njegova pocenitev na evropska podjetja?
Izraza "šibek" in "močan" sta na področju deviz relativna pojma. Krepitev ene valute pomeni povečevanje vrednosti nasproti drugi. Z "močnejšo" valuto bomo lahko kupili več enot druge kot prej. Posledica so cenejše tuje dobrine in storitve za domačega potrošnika. Medtem ko domači potrošniki profitirajo od močne valute, pa so nasprotno domači izvozniki v slabšem položaju. Domače dobrine in storitve so zaradi močne domače valute za tujce dražje. Kot rezultat so tujci pripravljeni kupiti manj.
V tem tekstu se bom osredotočil na vpliv šibkega dolarja oziroma narašačajočega tečaja evra na poslovanje podjetij v evroobmočju. Na ta način bom dobil tudi odgovor o pretekli in sedanji povezanosti evropskega in ameriškega trga.
Pozitivni vplivi
Povečanje kupne moči prebivalstva. Zaradi močnejšega evra je na boljšem potrošnik v evroobmočju, ki kupi ameriški izdelek, saj se je cena zanj preračunano v evre znižala. Tako se poveča blaginja prebivalstva. To je dobra novica za potrošnika, manj pa za evropsko podjetje, ki na ta način izgublja konkurenčnost in tržni delež doma, saj je za potrošnika ugodnejša tuja ponudba. Šibak dolar tako neposredno vpliva na znižanje rasti cen za potrošnika v evroobmočju zaradi nižjih cen proizvodov.
Cenejše surovine za podjetja. Šibkejši dolar pa preko nižjih vhodnih stroškov v proizvodnem procesu načeloma dopušča cenejši končni izdelek tudi pri domačih podjetjih. Praktično vse najpomembnejše surovine so izražene v USD (nafta, zlato, zemljski plin, itd). Šibek dolar je voda na mlin velikim porabnikom "dolarskih" surovin (gumarska, kemijska industrija, transport...).
Ugodnejša klima za prevzeme in združitve. Apreciacija evra povzroči povečano "kupno moč" evropskih podjetij, saj so ameriška podjetja zaradi šibkega dolarja relativno cenejša in na ta način lažja prevzemna tarča. Evropska podjetja bi s združitvijo postala močnejša in tudi bolj konkurenčna.
Višja donosnost domačih naložb. Apreciacija evra je dobra novica za vlagatelje v evroobmočje, saj so si že samo z apreciacijo evra zagotovili določen donos v primerjavi s situacijo, da bi vlagali v drugih valutah. Apreciacija evra privede tudi do priliva novega tujega kapitala na evropsko tržišče.
Višja gospodarska rast. Ali ima šibak dolar na gospodarsko rast euro območja velik ali zanemarljiv vpliv je težko ugotoviti. S pomočjo statistične analize in vzorčnih podatkov sem ugotovil, da se stopnja gospodarske rasti EU, z apreciacijo eura povečuje. Odvisnost med preučevanima spremenljivkama je pozitivna vendar šibka, kar pomeni da variiranje tečaja EUR/USD lahko le v manjši meri pojasnimo s varianco gospodarske rasti. Na podlagi modela lahko torej sklepamo, da je šibek dolar le delno vplival na višjo gospodarsko rast v EU.
Negativni vplivi
Nižja konkurenčnost. Med najpomembnejšimi negativnimi posledicami apreciacije evra je zagotovo izguba konkurenčnosti domačih podjetij evroobmočja glede na ponudnike iz dolarskega območja. V najslabšem položaju so podjetja iz tistih držav, ki so gospodarsko najbolj vezane na ZDA (Nemčija). Visoka vrednost evra najbolj prizadane proizvajalce avtomobilov, farmacevtsko industrijo in proizvajalce luksuznih dobrin. Za te panoge ameriški trg predstavlja ogromno tržišče z veliko kupno močjo.
Vendar se izvoz v ZDA po podatkih za obdobje 2000-2006 ni bistveno zmanjševal; nasprotno, celo nekoliko se je povečal. V nasprotju s pričakovanji so tudi rezulatati statistične analize. Visoke vrednosti preučevnih koeficientov, kažejo na pozitivno in relativno močno odvisnost med tečajem EUR/USD in izvozom, kar ni v skladu s ekonomsko teorijo, ki pravi, da apreciacija eura zmanjša konkurenčnost domačih podjetij, ki vodi do zmanjšanega izvoza. Na podlagi zgornjih podatkov je moč zaključiti, da apreciacija evra ni imela bistvenega vpliva na znižanje izvoza, saj se je le-ta v preučevanem obdobju povečeval. Izvoz se je povečeval na krilih enotnejšega in uspešnejšega sodelovanja evropskih podjetij ter zaradi preusmerjanja evropskih podjetij na nove, hitro rastoče in v zadnje času vedno bolj aktualna tržišča iz Azije (Kitajska, Indija, Rusija, itd.) in južne Amerike (Brazilija, Argentina), ki s svojo ogromno kupno močjo predstavljajo trenutno največja in najbolj perspektivna tržišča na svetu.
Dražji turizem doma. Zaradi šibkega dolarja bodo počitnice v dolarskem območju za evropske države relativno cenejše, obratno pa bodo zaradi močnejšega evra počitnice doma za tujce relativno dražje. Zaradi tega lahko pride v evropskih državah do izpada gostov. Najbolj bodo utrpeli izgubo države, v katerih turizem že tradicionalno predstavlja velik delež prihodkov (Italija, Španija).
Manjši donosi tujih naložb. Apreciacija evra je slaba novica tudi za vlagatelje, ki so vložili svoja sredstva (evre) v dolarsko denominirane vrednostne papirje.
Nižji dobički evropskih podjetij. Kot smo že opisali, rast evra pomeni pritisk na konkurečno sposobnost evropskih podjetij. Pritisk na zniževanje cen pomeni tudi pritisk za znižanje dobičkov evropskih podjetij, pri katerih oteženih pogojev prodaje tega ne bi odtehtali cenejši proizvodni stroški.
Povečanje brezposelnosti. Oteženi tržni pogoji za evropska podjetja v primerjavi z ameriškimi lahko pripeljejo do zapiranja obratov in selitev v države, kjer so stroški proizvodnje nižji. Zmanjševanje stroškov in bolj smotrna proizvodnja bosta torej pripeljali do višjih stopnj brezposelnosti za evro območje. Ekonomsko teorijo lahko podpremo tudi s pomočjo statistične analize, iz katere lahko sklepamo, da se je v obdobju ko je euro gelede na dolar apreciiral, stopnja brezposelnosti res zviševala. Povezanost med stopnjo brezposelnosti in apreciacijo eura je pozitivna in srednje močna.
Razmere se spreminjajo
Apreciacija evra je pozitivno vplivala na povečanje kupne moči prebivalstva evroobmočja, kar naj bi ugodno vplivalo na stopnjo inflacije, ki naj bi se zaradi nižjih cen ameriških proizvodov na območju EU znižala. Kljub temu da se je v omenjenem obdobju inflacija zmanjševala, pa na podlagi statistične analize ne moremo trditi da je tečaj EUR/USD bistveno vplival na znižanje le-te. Na znižanje inflacije je v največji meri (poleg nižjih cen nafte) vplival uvoz s hitro razvijajočih se manj razvitih trgov, kjer naj omenim Kitajsko, s katero se je trgovinska menjava v zadnjih petih letih več kot podvojila.
V splošnem lahko ugotovimo, da so evropska podjetja vse manj odvisna od ameriškega trga. Po podatkih za obdobje 2000-2006 je sicer moč opaziti, da se trgovinska menjava z ZDA letno zanemarljivo zvišuje, vendar precej počasneje, kot raste trgovinska menjava držav EU z ostalim svetom. V letu 2000 je uvoz iz ZDA znašal 20,59% vsega uvoza EU, v letu 2006 pa le še nekaj več kot 13%. Zmanjšuje se predvsem na račun Kitajske (13,4%) in Rusije (9,1%), ki sta poleg Japonske (6,2%) med največjimi uvozniki v EU. Podobno je moč opaziti tudi za izvoz - s to razliko, da izvoz v ZDA predstavlja še vedno precejšen del celotnega izvoza EU in sicer 23,7%; sledita Švica (7,7%) in Rusija (5,3%).
V 2007 nadaljna apreciacija eura. Kljub še vedno relativno visoki povezanosti gospodarstev EU in ZDA lahko torej opazimo trend zmanjševanja soodvisnosti. Zaključimo lahko s trditvijo, da hitro razvijajoči trgi Kitajske, Indije, Rusije in Brazilije predstavljajo za evropska podjetja ogromno tržišče in potencial. Tako lahko tudi ponovim usmeritev nadaljnje apreciacije evra v letu 2007, ki sem jo podal v prejšnem članku, saj ima do te mere šibak dolar za Evropo še vedno več pozitivnih kot negativnih posledic.
*statistična analiza je bila opravljena s pomočjo regresijskega, korelacijskega, determinacijskega koeficienta in delno s pomočjo t-preizkusa.
USD – Pričakovanja o znižanju obrestne mere so se nekoliko umirile, vendar bo prihajajoči teden v znamenju objav (Chicago PMI in ISM, podatek o ameriškem BDP-ju, zaupanju potrošnikov, itd). Slabši podatki ameriškega gospodarstva so delno že upoštevani v trenutnem tečaju. V tem tednu je kljub temu moč pričakovati še delno depreciacijo dolarja proti euru. 
GOLD – Ponovna zaskrbljenost glede Iranskega nuklearnega programa je dolar potisnila navzdol in okrepila zlato in nafto. Cena zlata se je danes povzpela preko 688 $ za unčo, medtem ko se je z nafto trgovalo preko 61 $ za sodček. Vrednost zlata se zopet približuje vrednosti, ki jo je le-to doseglo v prvem kvartalu leta 2006. 
