SRBIJA – Nova balkanska Irska ali stara dobra Jugoslavija

Nekateri srbski gospodarski potencial primerjajo z Irskim čudežem, ki je v zadnjih letih postala ena najbolj dinamičnih in najbolj razvitih držav EU. Ali Srbija ima ta potencial, in kje je njen trenutni razvoj, bom razmišljal v tem članku.

MAKROEKONOMSKA SLIKA

Po razdružitvi Srbije in Črne Gore je gospodarska rast v Srbiji letos dosegla nižjo gospodarsko rast od pričakovanj. Na letni ravni je znašala 5 odstotkov. Podobno kot v prejšnjih letih jo je v največji meri spodbujal storitveni sektor, med katerimi so najhitreje naraščale transportne storitve, finančno posredovanje ter trgovina. Še vedno visoko gospodarsko rast so v največji meri spodbujale tuje in domače naložbe, relativno visoka zasebna poraba, ob visoki rasti posojil in plač, ter hitra ekspanzija trgovine.

Visoka inflacija in brezposelnost ob nekonkurenčnosti podjetij

Celotno rast BDP je v letu 2006 zavirala restriktivna monetarna politika, ki ima za glavni cilj znižati visoke stopnje inflacije. V preteklosti je bilo moč iskati razloge tako visoke inflacije predvsem v nestabilni situaciji na Kosovu, v visoki rasti plač (40%) in posledično visoki domači porabi. V zadnjem obdobju pa se inflacija umirja, kar je posledica nižjih rasti bančnih posojil, zmanjšane rasti plač (11%) ter predvsem nižjih cen nafte.

Vir: lastna izdelava; podatki: Narodna banka Srbije

Negativen vpliv na rast gospodarstva so imela tudi srbska podjetja s svojo nekonkurenčnostjo. Ta je bila v največji meri posledica počasne privatizacije in prestrukturiranja, predvsem velikih državnih podjetij.

To je ob prepočasni liberalizaciji trgovine vplivalo na nižjo rast izvoza. Delež srbskega izvoza v BDP je bil v preteklosti med najnižjimi v JV Evropi (pod 20%). Izvoz, predvsem v države EU, se v zadnjih nekaj letih sicer hitro povečuje, vendar pa je še vedno več kot za polovico nižji od uvoza (Rusija, kitajska, EU), kar povečuje zunanjetrgovinski primankljaj in posledično ustvarja primankljaj na tekočem računu.

Vir: lastna izdelava; podatki: Narodna banka Srbije

Vsi zgoraj našteti dejavniki pa so v letu 2006 vplivali tudi na visoke stopnje nezaposlenosti. Le-ta je znašala 22 odstotkov, pri čemer so upoštevane kot zaposlene tudi osebe, ki delajo v sivi ekonomiji. Visoka stopnja nezaposlenosti je posledica procesa prestrukturiranja državnih podjetij, odpuščanja v javnem sektorju ter počasnega ustvarjanja novih delovnih mest. Nekaj optimizma vliva edino podatek, da je bila rast novih delovnih mest v letu 2006 precej višja kot v letu 2005.

BORZA

V razvoju vseh balkanskih držav lahko najdemo nekatere primerjave, kot so visoka brezposelnost, visoke gospodarske rasti ter nenazadnje tudi visoka inflacija. Podobno pa lahko trdimo tudi za balkanske borzne trge. V letu 2007 so namreč praktično vsi doživeli pravcati razcvet.

V štirih mesecih letošnjega leta je osrednji delniški indeks BELEX, ki meri donosnost vrednostnih papirjev na Beograjski borzi, porastel za neverjetnih 85 odstokov. Najmočnejša vlečna lokomotiva srbskega gospodarstva je finančni sektor, kjer lahko posebej izpostavimo bančni sektor (BIH – elektrogospodarstvo, Črna Gora – turistični sektor, Makedonija – gradbeni sektor). Visoke kotacije na trgu so rezultat dobrega poslovanja večine bank, naraščajočih neto tujih in domačih naložb, dolgo pričakovane privatizacije največjih treh srbskih bank ter nenazadnje prihod prvih domačih vzajemnih skladov.

Rast delniških indeksov v Srbiji

Vir: www.belex.co.yu

Glavni razlog za strmo rast tečajev na Balkanu je moč pripisati ogromnemu pritoku svežega kapitala, predvsem tujega. Omenjeni trgi so še posebej potencialni zaradi slabe razvitosti ter slabe tržne moči prebivalstva. V zadnjem obdobju so zaradi višjih neto naložb najhitrejšo rast beležili finančni, transportni in industriijski sektor. Večina investicij v letu 2006 je rezultat štirih največjih investitorjev (Norveška - 1.547 mio USD, Grčija 923 mio USD, Nemčija – 905 mio USD in Avstrija 504 mio USD).

Vir: lastna izdelava; podatki: Narodna banka Srbije, WIIW Balkan observatory

Vzrokov tako hitre rasti tujih naložb v zadnjih dveh letih je kar nekaj. Prva izmed njih je davek na dobiček, ki je med najnižjimi v Evropi in znaša 10 odstotkov. Podobno nizki so tudi davki na plače ter prispevki za socialno varnost in davek na dodano vrednost (8 in 18%). Poleg nižjih davkov pa je viden napredek tudi na področju zakonodaje, privatizacije ter liberalizacije trgovine. Z uvedbo A-kotacije na beograjski borzi pa so bili narejeni tudi prvi koraki k spodbujanju večje preglednosti poslovanja podjetij.

Kljub vsemu pa je investicijska klima v Srbiji daleč od zaželene, kreditni rating Srbije ne vliva preveč zaupanja tujim investitorjem. V največji meri na slab rating vpliva politična nestabilnost regije, počasna administracija ob visoki stopnji korupcije ter številna opozorila mednarodnih ustanov o tveganosti naložb.

ZAKLJUČEK

V prihodnosti je med glavnimi cilji srbskega gospodarstva povečati makroekonomsko in politično stabilnost. Potrebno je nadaljevati davčno prilagajanje in konsolidacijo, ki bi pomagala zmanjšati zunanje neravnovesje in obvladati inflacijske pritiske. Slednja bo v letu 2007 po napovedih v povprečju znašala 9,5 odstotka. S previdno denarno politiko mora zmanjšati velika nihanja srbskega dinarja proti evru. Vlada mora pospešiti prestrukturiranje in privatizacijo velikih podjetij v državni lasti, ter na ta način krepiti finančno in podjetniško disciplino, kar bo posledično vplivalo tudi na povečano konkurenčnost srbskih izvoznikov. Še naprej mora spodbujati zaposlovanje in ustvarjanje novih delovnih mest.

Vir: lastna izdelava; podatki: Narodna banka Srbije

Srbsko gospodarstvo zagotovo ima potencial, ki pa je še v veliki meri neizkoriščen. Vstop v EU in številne reforme ob politični stabilnosti bi državo pripeljalo ob bok razvitejšim evropskim državam. Ker pa je prihodnost nepoznana in ker je »balkanski kotel« nepredvidljiv, lahko samo na podlagi nekaterih kazalcev predvidevamo prihodnost. Sam v letu 2007 pričakujem še močnejšo gospodarsko rast (višjo od napovedanih 4%) in nadaljno rast balkanskih indeksov, posebej srbskega, predvsem zaradi prihajajočih vzajemnih skladov, številnih prevzemov ter privatizacij. Ob preveliki evforiji pa niso izključene tudi manjše korekcije navzdol, predvsem zaradi vnovčevanja dobičkov.

Pregreta ali vroča Bosna in Hercegovina?

Visoka gospodarska rast, dobri rezultati podjetij, številne »zgodbe« ter stabilna valuta so dobra osnova za borzno pravljico, ki se trenutno odvija na bosanskem borznem trgu.

Bosna in Hercegovina počasi zaključuje fazo povojne rekonstrukcije in prehaja v tržno gospodarstvo, ki je pa v veliki meri odvisno od mednarodne pomoči. Kljub številnim političnim, ekonomskim in socialnim težavam je vseeno moč na vsakem koraku opaziti konkreten napredek.

Makroekonomska slika:
Gospodarska rast v BIH je po zadnjih napovedih v letu 2006 znašala 5,9%, kar je nekoliko nižje od pričakovanj. Na rast je ugodno ob naraščujočem domačem povpraševanju vplivala visoka rast industrijske proizvodnje, ki je z 10 odstotki najvišja v regiji JV Evrope. Najvišjo rast je bila v zadnjih letih zabeležena v sektorjih rudarstva, proizvodnje kovin in kovinskih izdelkov ter v sektorju elektrike in plina.

Poleg naštetega so pozitivno v letu 2006 na gospodarsko rast vplivale tudi naložbe. Največjo rast so beležile domače naložbe v infrastrukturo (gradnja cest, stanovanj in hidroelektrarn). Poleg domačih pa se v zadnjem času povečujejo zlasti tuje neposredne naložbe, ki so v obdobju od leta 1994 do konca decembra 2005 znašale dobre dve milijardi evrov. Največ tujih naložb, ki so pretežno usmerjene v industrijo in bančništvo, je v obravnavanem obdobju zabeležila Avstrija (784 mio EUR), kateri sledita Hrvaška in Slovenija.

Vir: lastna izdelava; podatki: FIPA, Centralna banka BIH

Višja gospodarska rast v letu 2006 pa je tudi posledica naraščajočega izvoza. V zadnjih letih najhitreje narašča trgovina z državami iz EU. Blizu 60 odstotkov izvoza in približno ravno toliko uvoza ustvari BIH s petimi državami – Italijo, Nemčijo, Slovenijo Hrvaško in Srbijo. Izvoz se je v letu 2006 povečeval predvsem na račun visokih izvoznih cen surovin, po drug strani pa zaradi povečanih domačih in tujih naložb narašča tudi uvoz. Pokritost uvoza z izvozom se je na letni ravni povečala za 11 odstotkov, kar je vplivalo na znižanje negativnega salda zunanjetrgovinske bilance v višini 3,7 milijarde mark.

Še močnejšo gospodarsko rast pa poleg hitre rasti uvoza zavira centralna banka s restriktivnimi ukrepi monetarne politike (zmanjšuje rast potrošniških kreditov). Manjša rast je v največji meri poleg politične nestabilnosti vzrok naraščujoče brezposelnosti. Registrirana brezposelnost je v letu 2006 znašala visokih 46 odstotkov, kar je v največji meri posledica sive ekonomije, ki predstavlja približno 40 odstotkov BDP in zaposluje okrog 350.000 ljudi. Brezposelnost se v zadnjih letih povečuje tudi na račun prestrukturiranja gospodarstva in beguncev, ki se vračajo nazaj v BIH. Realna stopnja nezaposlenosti se giblje po oceni Svetovne banke in IMF med 20 in 25 odstotki. Vir: lastna izdelava; podatki: medletne publikacije na eurostat

Poleg visoke brezposelnosti pa se je v letu 2006 bosansko gospodarstvo soočalo tudi z povišano inflacijo. Iz 2,9 odstotne inflacije v letu 2005 se je le-ta v letu 2006 več kot podvojila in je na letni ravni znašala 6,3 odstotkov. Razloge lahko iščemo v uvedbi davka na dodano vrednost v višini 17 odstotkov (enotna stopnja).

Borzna pravljica
Popolnoma druga zgodba pa se trenutno odvija na bosanski borzi (SASE), ki se ne ozira na svetovne trende in iz dneva v dan preseneča tudi številne poznavalce borznih trgov. V letu 2007 borzni indeksi v Bosni in Hercegovini praktično ne poznajo poraza. Osrednji delniški indeks BIFX, ki meri donosnost vrednostnih papirjev na Sarajevski borzi, je samo v prvih treh mesecih leta 2007 zrasel za dobrih 80 odstotkov. Glavni razlog za strmo rast je potrebno pripisati zavidljivi donosnosti tečajev največjih podjetij Sarajevske borze.

Tabela: Stopnja tveganja države (v vzorec zajeto 185 držav) Vir: lastna izdelava; podatki:Euromoney

opomba: Višje mesto in višje število točk pomenita nižje tveganje

Razlogov za rast bosanskega gospodarstva in s tem tudi tečajev podjetij je veliko. Ne smemo tudi prezreti dejstva da so ljudje vedno bolj naklonjeni tveganju v vedno večji želji po bogastvu. Kljub vsemu pa se je smiselno vprašati, ali je tako hitra in močna rast smiselna, oziroma ali so bosanska podjetja res tako podcenjena. Sam menim, da na bosanskem trgu trenutno vlada, zaradi velikih prilivov svežega denarja tako tujega kot domačega, pretirana evforija, ki je tudi posledica dobrih rezultatov nekaterih podjetij in številnih zgodb o privatizaciji in prevzemih. Vsekakor je trenutno stanje zelo nevarno, še posebej za tiste vlagatelje, ki se odločalo le na podlagi informacij in kupujejo delnice za vsako ceno v želji po čim večjem zaslužku. Ob morebitni korekciji borznega trga bodo najbolj na udaru nelikvidne delnice oziroma tiste delnice, ki s svojim poslovanjem ne opravičujejo cene na borzi.

Zaključek
Republika Bosna in Hercegovina se nezadržno približuje EU, vendar jo na poti čakajo še številne reforme (policije, sodstva, itd) in spremembe. Za eno izmed zelo učinkovitih reform v januarju leta 2002 se je izkazala vezava valute konvertibilne marke na euro (1EUR=1,95583BAM). To je pozitivno vplivalo na večjo stabilnost cen in obresti, znižalo inflacijo ob celo naraščujočih rezervah nacionalne banke.

Rast BDP se tudi v naslednjih letih ne bo zmanjševala in bo po mojem mnenju celo višja od napovedanih 6 odstotkov, predvsem na krilih povečane domače potrošnje in velikega pretoka tujih ter domačih naložb. Inflacija se bo v 2007 postopoma, zaradi izničenja davka na dodano vrednost zniževala do treh odstotkov na letni ravni.

Vir: lastna izdelava; podatki: Centralna banka BIH, IMF

Največja nevarnost zmanjšani gospodarski rasti pa bi lahko predstavljala nestabilnost v notranjopolitičnem dogajanju in zelo neučinkovit davčni sistem, ki spodbuja sivo ekonomijo, kar letno povečuje registrirano brezposelnost.

Kljub temu pa lahko zaključim z mislijo, da pravljica v bosni še zdaleč ni zaključena, optimizmu in pritoku svežega kapitala še ni videti konec, vendar bo potrebno zaradi preteklih visokih donosov nekaterih podjetij svoje odločitve izbirati bolj racinalno, predvsem pa bolj analitično.

Graf: Gibanje valutnega para USD/BAM