CENA ČRNEGA ZLATA - NOČNA MORA POTROŠNIKA
Zaupanje v gospodarstvo evroobmočja v zadnjem obdobju upada in je posledica visokih cen nafte in hrane, močnega evra ter zaostrenih kreditnih in posojilnih trgov. Pretresi na finančnih trgih ne kažejo umiritve, kar je v zadnjem tednu zopet pognalo borzne tečaje v rdeče številke. Številni bančni analitiki še vedno nihajo v ocenah glede ameriške recesije ter intenzivnosti upočasnitve evropske gospodarske aktivnosti. Vse več je takih, ki napovedujejo, da je pot do konca finančne krize še dolga.
NAFTNI MEHURČEK
Cena surove nafte se je v zadnjih 12 mesecih podražila za skoraj 90 odstotkov, s 60 na 125 dolarjev za sod. Nagla rast cen nafte je po mnenju analitikov posledica hitrega razvoja Azijskih držav (Kitajske in Indije), nestabilnih političnih razmer v svetu (Nigerija, Bližnji vzhod) ter številnih naravnih katastrof v državah z naftnimi nahajališči. Na zadnjo strmo rast cen pa je zagotovo vplivalo tudi začetek poletne sezone, ki bo zagotovo povečalo povpraševanje po črnem zlatu.
Visoke cene nafte zaviralno vplivajo na razvoj globalnega gospodarstva. Poleg visoke inflacije, rastoče cene nafte preko visokih vhodnih proizvodnih stroškov posledično povečujejo stroške produkcije, kar vodi v povečanje brezposelnosti. Negativno draga nafta vpliva tudi na potrošnjo gospodinjstev in dobičke podjetij, kar dolgoročno znižuje gospodarsko rast ter blaginjo posameznika. Vzporedno z rastjo cen nafte upada tudi vrednost dolarja, saj se z rastjo uvoza nafte povečuje trgovinski primanjkljaj ZDA. V času sedanje finančne krize pa visoke cene nafte lahko pomenijo tudi razliko med recesijo oziroma znižano gospodarsko rastjo.
Kombinacija nizkih obrestnih mer in šibkega dolarja se je v zgodovini že pokazala kot ugodna situacija za naraščanje cen nafte. Šibka valuta relativno znižuje blaginjo potrošnika, padajoča obrestna mera pa je največkrat signal za znižano prihodnjo gospodarsko rast. Nastala situacija privabi špekulante in investitorje, ki v želji po ohranitvi svojega premoženja del svojih naložb razporedijo na trge, ki bolje ohranjajo vrednost (nafta, zlato, hrana).
V letu 2008 se je cena nafte podražila za več kot 30 odstotkov in po mnenju analitikov že ustvarja prve znake »naftnega balona«. To pa še ni garancija, da bo cena nafte kmalu začela izgubljati na vrednosti. Nasprotno bodo cene črnega zlata verjetno še nekaj časa naraščale. Vse več analitikov ugiba, da se bo do konca leta 2008 cena nafte približala meji 200$ za sod.
NAFTNI MEHURČEK
Cena surove nafte se je v zadnjih 12 mesecih podražila za skoraj 90 odstotkov, s 60 na 125 dolarjev za sod. Nagla rast cen nafte je po mnenju analitikov posledica hitrega razvoja Azijskih držav (Kitajske in Indije), nestabilnih političnih razmer v svetu (Nigerija, Bližnji vzhod) ter številnih naravnih katastrof v državah z naftnimi nahajališči. Na zadnjo strmo rast cen pa je zagotovo vplivalo tudi začetek poletne sezone, ki bo zagotovo povečalo povpraševanje po črnem zlatu.
Visoke cene nafte zaviralno vplivajo na razvoj globalnega gospodarstva. Poleg visoke inflacije, rastoče cene nafte preko visokih vhodnih proizvodnih stroškov posledično povečujejo stroške produkcije, kar vodi v povečanje brezposelnosti. Negativno draga nafta vpliva tudi na potrošnjo gospodinjstev in dobičke podjetij, kar dolgoročno znižuje gospodarsko rast ter blaginjo posameznika. Vzporedno z rastjo cen nafte upada tudi vrednost dolarja, saj se z rastjo uvoza nafte povečuje trgovinski primanjkljaj ZDA. V času sedanje finančne krize pa visoke cene nafte lahko pomenijo tudi razliko med recesijo oziroma znižano gospodarsko rastjo.
Kombinacija nizkih obrestnih mer in šibkega dolarja se je v zgodovini že pokazala kot ugodna situacija za naraščanje cen nafte. Šibka valuta relativno znižuje blaginjo potrošnika, padajoča obrestna mera pa je največkrat signal za znižano prihodnjo gospodarsko rast. Nastala situacija privabi špekulante in investitorje, ki v želji po ohranitvi svojega premoženja del svojih naložb razporedijo na trge, ki bolje ohranjajo vrednost (nafta, zlato, hrana).
V letu 2008 se je cena nafte podražila za več kot 30 odstotkov in po mnenju analitikov že ustvarja prve znake »naftnega balona«. To pa še ni garancija, da bo cena nafte kmalu začela izgubljati na vrednosti. Nasprotno bodo cene črnega zlata verjetno še nekaj časa naraščale. Vse več analitikov ugiba, da se bo do konca leta 2008 cena nafte približala meji 200$ za sod.
Slika 1: Cena nafte in vrednost ameriškega dolarja - cena nafte 200$ bi potisnilo EUR/USD do 1,60
Hitra rast cen nafte ob padajočem ameriškem dolarju vpliva na znižanje blaginje potrošnika (Vir: Reuters).
ZDA: Med recesijo in stagflacijo
Tabela 1: Značilnosti preteklih recesij v ZDA.
Ključno vprašanje ta trenutek je kako dolga in obsežna bo recesija v ZDA (vir: Moody's, Unicredit)
Gospodarska rast v ZDA je v prvem četrletju leta 2008 znašala 0,9 odstotka. Tako visoka rast je bila v veliki meri posledica šibkega dolarja, ki je povečal izvoz za 2,8 odstotka. Da gospodarska rast v drugem delu leta 2008 ne bo tako krepka, nakazujejo številni indeksi potrošnje, slabo stanje nepremičninskega sektorja, črne napovedi glede prihodnje inflacije ter rasti gospodarstva v ZDA. Da se je recesija v ZDA že začela, ne dvomi skoraj nihče. Ta trenutek se postavlja le vprašanje, kako dolga bo obdobje brez gospodarske rasti in kako močno bo to vplivalo na blaginjo potrošnika.
Egon Zakrajšek: »Sedanja kriza je mnogo bolj resna, kot v letih 2001 in 2002. Takrat so bili finančni sistemi v mnogo boljši kondiciji kot danes. Dobro delovanje bank in drugih finančnih inštitucij se je v tistem času pokazalo, ko je Fed začel drastično zniževati obrestne mere. Nižje obrestne mere so se v trenutku prenesla na tržne obrestne mere, kar je povzročilo naraščanje cen nepremičnin. Posledica take politike je bila, kljub močnemu upadu industrijske proizvodnje, mila recesija, saj si je gospodarstvo v kratkem času zelo opomoglo«.
Egon Zakrajšek: »Sedanja kriza je mnogo bolj resna, kot v letih 2001 in 2002. Takrat so bili finančni sistemi v mnogo boljši kondiciji kot danes. Dobro delovanje bank in drugih finančnih inštitucij se je v tistem času pokazalo, ko je Fed začel drastično zniževati obrestne mere. Nižje obrestne mere so se v trenutku prenesla na tržne obrestne mere, kar je povzročilo naraščanje cen nepremičnin. Posledica take politike je bila, kljub močnemu upadu industrijske proizvodnje, mila recesija, saj si je gospodarstvo v kratkem času zelo opomoglo«.
Slika 2: Indeks potrošniškega zaupanja univerze iz Michigana v ZDA še naprej pada.
Ameriško zaupanje je v maju doseglo najnižjo vrednost v zadnjih 28 letih. (vir: Michigan University)
Centralna Banka Amerike – FED
Določitev monetarne politike oziroma primerne (nevtralne) obrestne mere je neke vrste vzajemnost med rastjo gospodarstva in stopnjo inflacije. Situacija v ZDA je tokrat precej kočljiva, saj so ZDA ujete med izredno nizko gospodarsko rastjo in visoko inflacijo. Potrošnja, ki sestavlja 75 odstotkov ameriškega BDP-ja, se zaradi padajočega nepremičninskega sektorja in naraščajočih cen nafte ter hrane, praktično tedensko znižuje. Potrošnja se kljub zadnjemu stimulacijskemu paketu za pospešitev ameriškega gospodarstva (110 milijard USD) zaradi naraščajoče brezposelnosti, padajočih cen na borzi ter zaradi slabše in manjše ponudbe kreditov bistveno ne bo povečala.
V 70. letih so naftno-cenovni šoki ameriško gospodarstvo že potisnili v stagflacijo. Padajoči dolar je tudi takrat povzročil naraščanje cen surovin (predvsem nafte) ter hrane. Posledica je bila izredno nizka gospodarska rast, nižji dobički podjetij ter povečana nezaposlenost. Ukrepi ameriške centralne banke so bili podobni, kot smo jih lahko spremljali v zadnjih mesecih današnje finančne krize. Ukrepi takrat niso zalegli, nasprotno, ni se zvišala gospodarsha rast, temveč inflacija.
Ameriška centralna banka kljub slabšim obetom glede prihodnje gospodarske rasti, kot posledica krize na hipotekarnem trgu ter visokih cen energentov, ne namerava spreminjati ravni obrestnih mer do konca leta 2008. FED pričakuje, da bodo ZDA po radikalnih znižanjih obrestne mere od septembra lani in vladnemu stimulativnemu paketu v drugi polovici leta vendarle dobile gospodarski zalet.
EU: Daljše obdobje nizke gospodarske rasti in visoke inflacije
Evropsko gospodarstvo je v prvem kvartalu leta 2008 zabeležilo presenetljivo visoko rast, ki pa se bo po napovedih analitikov v drugi polovici leta močno znižala. Počasnejša rast bo posledica visokih cen nafte in hrane, močnega evra, neaktivne politike ECB, zaostrenih kreditnih in posojilnih trgov ter na splošno znatno upočasnjene svetovne gospodarske rasti.
Situacija je primerljiva s obdobjem nizke rasti v EU v letih 2001 in 2002. Ameriško gospodarstvo se je za razliko od evropskega po recesiji hitro izboljšalo, medtem ko je rast v evroobmočju ostala dalj časa šibka. Tudi tokrat so si analitiki enotni, da je evropsko gospodarstvo precej bolj okorno od ameriškega, zato bi kriza lahko trajala dalj časa.
Podobno kot za gospodarsko rast pa ne moremo trditi za inflacijo. Obdobje višje inflacije bo sodeč po novih projekcijah daljše in bolj trdovratno, kot so mnogi pričakovali. Stopnja inflacije na letni ravni se je aprila (3,6%), v primerjavi z marcem (3,8%), sicer malenkost znižala, vendar pa nove projekcije nakazujejo, da inflacija v EU še ni dosegla vrha.
Določitev monetarne politike oziroma primerne (nevtralne) obrestne mere je neke vrste vzajemnost med rastjo gospodarstva in stopnjo inflacije. Situacija v ZDA je tokrat precej kočljiva, saj so ZDA ujete med izredno nizko gospodarsko rastjo in visoko inflacijo. Potrošnja, ki sestavlja 75 odstotkov ameriškega BDP-ja, se zaradi padajočega nepremičninskega sektorja in naraščajočih cen nafte ter hrane, praktično tedensko znižuje. Potrošnja se kljub zadnjemu stimulacijskemu paketu za pospešitev ameriškega gospodarstva (110 milijard USD) zaradi naraščajoče brezposelnosti, padajočih cen na borzi ter zaradi slabše in manjše ponudbe kreditov bistveno ne bo povečala.
V 70. letih so naftno-cenovni šoki ameriško gospodarstvo že potisnili v stagflacijo. Padajoči dolar je tudi takrat povzročil naraščanje cen surovin (predvsem nafte) ter hrane. Posledica je bila izredno nizka gospodarska rast, nižji dobički podjetij ter povečana nezaposlenost. Ukrepi ameriške centralne banke so bili podobni, kot smo jih lahko spremljali v zadnjih mesecih današnje finančne krize. Ukrepi takrat niso zalegli, nasprotno, ni se zvišala gospodarsha rast, temveč inflacija.
Ameriška centralna banka kljub slabšim obetom glede prihodnje gospodarske rasti, kot posledica krize na hipotekarnem trgu ter visokih cen energentov, ne namerava spreminjati ravni obrestnih mer do konca leta 2008. FED pričakuje, da bodo ZDA po radikalnih znižanjih obrestne mere od septembra lani in vladnemu stimulativnemu paketu v drugi polovici leta vendarle dobile gospodarski zalet.
EU: Daljše obdobje nizke gospodarske rasti in visoke inflacije
Evropsko gospodarstvo je v prvem kvartalu leta 2008 zabeležilo presenetljivo visoko rast, ki pa se bo po napovedih analitikov v drugi polovici leta močno znižala. Počasnejša rast bo posledica visokih cen nafte in hrane, močnega evra, neaktivne politike ECB, zaostrenih kreditnih in posojilnih trgov ter na splošno znatno upočasnjene svetovne gospodarske rasti.
Situacija je primerljiva s obdobjem nizke rasti v EU v letih 2001 in 2002. Ameriško gospodarstvo se je za razliko od evropskega po recesiji hitro izboljšalo, medtem ko je rast v evroobmočju ostala dalj časa šibka. Tudi tokrat so si analitiki enotni, da je evropsko gospodarstvo precej bolj okorno od ameriškega, zato bi kriza lahko trajala dalj časa.
Podobno kot za gospodarsko rast pa ne moremo trditi za inflacijo. Obdobje višje inflacije bo sodeč po novih projekcijah daljše in bolj trdovratno, kot so mnogi pričakovali. Stopnja inflacije na letni ravni se je aprila (3,6%), v primerjavi z marcem (3,8%), sicer malenkost znižala, vendar pa nove projekcije nakazujejo, da inflacija v EU še ni dosegla vrha.
Slika 3: Visoka inflacija je v celoti posledica visokih cen nafte ter hrane.
Inflacija se bo po projekcijah s strani Unicredit bank začela zniževati šele proti koncu leta 2008.
Evropska Centralna Banka - ECB
B. Kovač: »Medtem ko FED ukrepa z obrestnimi merami, ECB s kreditnimi intervencijami rešuje bančno likvidnost. Težava ECB je, da niha med zdravili proti inflaciji ali recesiji. Negotovost, ki jo širi Trichet, povzroča izgubo zaupanja, in to vzbuja višja inflacijska pričakovanja in buri sindikalne apetite po višjih plačah. ECB tako postaja gasilec, ki dejansko celo širi cenovni požar«.
Zmerna gospodarska rast ter naraščajoča inflacija evroobmočja sta glavna razloga, da ECB ponovno razmišlja o zvišanju ključne obrestne mere. Kljub vsemu pa je povišanje obrestne mere malo verjetno, saj je trenutna visoka inflacija v veliki meri posledica globalnih dejavnikov (cen nafte in hrane), na katere ECB s svojo monetarno politiko nima vpliva. V prid nespremenjeni obrestni meri so tudi nekateri indikatorji (PMI, ESI), na katere se pri odločanju o gibanju ključne obrestne mere zanaša ECB.
ECB: »Pri prihodnjih inflacijskih gibanjih je glede na sedanje terminske cene energentov in hrane verjetno, da bo medletna inflacija po HICP v prihodnjih mesecih ostala precej nad 2% in se bo tekom leta 2008 le postopno umirjala. To pomeni, da se euroobmočje trenutno nahaja v razmeroma dolgotrajnem obdobju začasno visokih medletnih stopenj inflacije. Da bi te ostale samo začasne, je treba nujno zagotoviti, da se sedanja visoka raven inflacije ne utrdi v dolgoročnejših inflacijskih pričakovanjih in tako ne povzroči obsežnih sekundarnih učinkov na plače in cene«.
Zaradi slabših napovedi gospodarske rasti evroobmočja pa so si analitiki še vedno enotni, da bo ECB ob koncu leta 2008 oz. v začetku leta 2009 v izogib daljšemu obdobju zelo šibke rasti primorana znižati ključno obrestno mero.
B. Kovač: »Medtem ko FED ukrepa z obrestnimi merami, ECB s kreditnimi intervencijami rešuje bančno likvidnost. Težava ECB je, da niha med zdravili proti inflaciji ali recesiji. Negotovost, ki jo širi Trichet, povzroča izgubo zaupanja, in to vzbuja višja inflacijska pričakovanja in buri sindikalne apetite po višjih plačah. ECB tako postaja gasilec, ki dejansko celo širi cenovni požar«.
Zmerna gospodarska rast ter naraščajoča inflacija evroobmočja sta glavna razloga, da ECB ponovno razmišlja o zvišanju ključne obrestne mere. Kljub vsemu pa je povišanje obrestne mere malo verjetno, saj je trenutna visoka inflacija v veliki meri posledica globalnih dejavnikov (cen nafte in hrane), na katere ECB s svojo monetarno politiko nima vpliva. V prid nespremenjeni obrestni meri so tudi nekateri indikatorji (PMI, ESI), na katere se pri odločanju o gibanju ključne obrestne mere zanaša ECB.
ECB: »Pri prihodnjih inflacijskih gibanjih je glede na sedanje terminske cene energentov in hrane verjetno, da bo medletna inflacija po HICP v prihodnjih mesecih ostala precej nad 2% in se bo tekom leta 2008 le postopno umirjala. To pomeni, da se euroobmočje trenutno nahaja v razmeroma dolgotrajnem obdobju začasno visokih medletnih stopenj inflacije. Da bi te ostale samo začasne, je treba nujno zagotoviti, da se sedanja visoka raven inflacije ne utrdi v dolgoročnejših inflacijskih pričakovanjih in tako ne povzroči obsežnih sekundarnih učinkov na plače in cene«.
Zaradi slabših napovedi gospodarske rasti evroobmočja pa so si analitiki še vedno enotni, da bo ECB ob koncu leta 2008 oz. v začetku leta 2009 v izogib daljšemu obdobju zelo šibke rasti primorana znižati ključno obrestno mero.
Tabela 2: Napovedi gibanja ključne obrestne mere ECB (Vir: Reuters: anketa 82 bank – 29.05.2008).
Znižana gospodarska rast evroobmočja bo razlog za začetek nižanja OM ECB ob koncu leta 2008
EUR/USD – obdobje ameriškega dolarja
»Šibek ameriški dolar rešuje ZDA pred recesijo, ameriške denarne oblasti namenoma vzdržujejo nizko vrednost dolarja,« sta med najpogostejšimi trditvami ko govorimo o ameriškem dolarju. Kombinacija visoke inflacije ter padajoče potrošnje ob zgodovinsko visokih cenah nafte, ki se praktično dnevno draži, so garanacija, da v kratkem obdobju ne bo prišlo do večje krepitve ameriškega dolarja. Kljub vsemu se sentiment na trgu počasi obrača v korist USD. Ameriško gospodarstvo se bo moralo soočiti z visoko inflacijo in šibek dolar, ki je do sedaj reševal ZDA pred recesijo, pri tem ne bo v pomoč. Spodbudnejše novice o ameriškem gospodarstvu ali prvi znaki upočasnjevanja gospodarske aktivnosti v EU, bodo zagotovo povzročile obrat in dolgo pričakovano krepitev ameriškega dolarja.
Nasprotno pa so mnenja o močnem evru precej bolj različna. Močna valuta, ob visokih cenah nafte, postaja vse večja ovira za evropsko gospodarsko rast in njeno konkurenčnost. Evropska podjetja, ki svoje izdelke in storitve prodajajo za dolarje, vse glasneje razmišljajo o selitvi proizvodnje v države, kjer bodo tudi proizvodne stroške in stroške dela obračunavale v dolarjih.
Precenjen evro pa ne ustvarja le negativnih vplivov. Močna valuta delno izniči visoke cene nafte in surovin ter ustvarja ugodnejšo klimo za prevzeme s strani evropskih podjetij. Podobno so se pocenili tudi izdelki (tuji izdelki so za evropskega potrošnika cenejši) in počitnice v območjih z ameriškim dolarjem. Vseeno pa je bila zadnja rast evra premočna. Po ocenah analitikov Commerzbank AG, Frankfurt, močan evro že sedaj znižuje gospodarsko rast evro območja za 0,5 odstotne točke.
»Šibek ameriški dolar rešuje ZDA pred recesijo, ameriške denarne oblasti namenoma vzdržujejo nizko vrednost dolarja,« sta med najpogostejšimi trditvami ko govorimo o ameriškem dolarju. Kombinacija visoke inflacije ter padajoče potrošnje ob zgodovinsko visokih cenah nafte, ki se praktično dnevno draži, so garanacija, da v kratkem obdobju ne bo prišlo do večje krepitve ameriškega dolarja. Kljub vsemu se sentiment na trgu počasi obrača v korist USD. Ameriško gospodarstvo se bo moralo soočiti z visoko inflacijo in šibek dolar, ki je do sedaj reševal ZDA pred recesijo, pri tem ne bo v pomoč. Spodbudnejše novice o ameriškem gospodarstvu ali prvi znaki upočasnjevanja gospodarske aktivnosti v EU, bodo zagotovo povzročile obrat in dolgo pričakovano krepitev ameriškega dolarja.
Nasprotno pa so mnenja o močnem evru precej bolj različna. Močna valuta, ob visokih cenah nafte, postaja vse večja ovira za evropsko gospodarsko rast in njeno konkurenčnost. Evropska podjetja, ki svoje izdelke in storitve prodajajo za dolarje, vse glasneje razmišljajo o selitvi proizvodnje v države, kjer bodo tudi proizvodne stroške in stroške dela obračunavale v dolarjih.
Precenjen evro pa ne ustvarja le negativnih vplivov. Močna valuta delno izniči visoke cene nafte in surovin ter ustvarja ugodnejšo klimo za prevzeme s strani evropskih podjetij. Podobno so se pocenili tudi izdelki (tuji izdelki so za evropskega potrošnika cenejši) in počitnice v območjih z ameriškim dolarjem. Vseeno pa je bila zadnja rast evra premočna. Po ocenah analitikov Commerzbank AG, Frankfurt, močan evro že sedaj znižuje gospodarsko rast evro območja za 0,5 odstotne točke.
Slika 4: Ugibanja trga o višanju obrestnih mer pozitivno vplivajo na vrednost dolarja.
Naraščajoče cene nafte so v preteklosti negativno vplivale na vrednost ameriškega dolarja (Vir: Reuters).
ZAKLJUČKI:
EVROPA:
- Visoka inflacija, močan evro, zaostreni kreditni in posojilni trgi ter slabši potrošniški sentiment bodo v drugem delu leta 2008 občutno znižale gospodarsko rast Evrope, recesija manj verjetna.
- Inflacija se bo po mnenju analitikov v naslednjih mesecih v evroobmočju še povečevala in bo posledica naraščajočih cen nafte ter hrane.
- Visoka inflacija bo preprečila ECB znižati ključno obrestno mero, kljub vsemu analitiki zaradi upočasnejene gospodarske rasti napovedujejo ob koncu leta 2008 Om na nivoju 3,75%.
- Evro bo v primerjavi z ameriškim dolarjem v drugem delu leta 2008 začel izgubljati na vrednosti.
- Kreditni in posojilni trgi bodo po napovedih številnih analitikov zaostreni vsaj do konca leta 2008. Pribitki nad ključno obrestno mero bodo ostali visoki.
ZDA:
- Statistično se bo gospodarska rast v ZDA še znižala.
- Predvolilno obdobje v ZDA bo pozitivno vplivalo na znižanje cen nafte ter krepitev ameriškega dolarja.
- Ameriška centralna banka je od septembra 2007 do danes znižala ključno obrestno mero za 325 bp in s tem zaključila cikel zniževanja ključne obrestne mere.
- Visoka inflacija lahko požene ameriško ekonomijo v stagflacijo.
- Blaginja potrošnika se bo še naprej zniževala, predvsem zaradi visokih cen nafte in hrane ter padajočega nepremičninskega sektorja.
