TRGI V RAZVOJU (SV Evropa)

Stanje danes in jutri na trgih v razvoju v severnovzhodni Evropi. Bodo naraščujoče valute in visoke gospodarske rasti na razvijajoče trge privabile še več špekulativni kapitala?

RUSIJA
Rusija je največja dežela na svetu, bogata tako z naravnimi kot človeškimi potenciali, njena zunanjost odraža svetovno velesilo, ki pa to za enkrat še ni.

V letu 2006 je rusko gospodarstvo raslo po 6,8 odstotni letni ravni. Glavno gonilo rasti je bilo močno domače povpraševanje, ki ima v BDP 48 odstotni delež in se je v letu 2006 glede na predhodno leto povečalo za 10,5 odstotka. Močno domače povpraševanje je posredno vplivalo tudi na hitrejšo rast uvoza, ki se je v letu 2006 glede na leto 2005 povečal za skoraj 30%.

Po pričakovanjih bo domače povpraševanje glavni gonilec gospodarskega razvoja tudi v letu 2007, rast zasebnega in naložbenega povpraševanja pa bo po ocenah analitikov presegala 10 odstotkov, kar bo še naprej povečevalo uvoz. Da pa gospodarska rast ne bo presegla 8 odstotne ravni na letni ravni, bo posledica upočasnjevanja industrijske proizvodnje zaradi nezadostnih vlaganj in apreciacije rublja, ki jo povzročajo visoki devizni prilivi.

Vir: Lastna izdelava; podatki: Eurostat, UBS banka

Močna gospodarska rast pozitivno vpliva tudi na stopnjo brezposelnosti. V zadnjih letih smo v Rusiji lahko opazili nižanje stopnje brezposelnosti do najnižje vrednosti dosežene v letu 2006, ko je znašala 7,5 odstotka. Posledično so se povečevale tudi plače, predvsem v javnem sektorju. Povprečna mesečna plača je v letu 2006 znašala 402$ na mesec, kar je 30 odstotkov več kot v letu 2005.

Vir: Lastna izdelava; podatki: Reuters, UBS banka

Glavni cilj ruske centralne banke (CBR) pa v zadnjih letih ni visoka gospodarska rast, temveč zasleduje dva prioritetna cilja, ki pa se med seboj izključujeta. Želi znižati stopnjo inflacije in po drugi strani preprečiti prehitro apreciacijo rublja. V letu 2006 je dala prednost slednjemu, da bi preprečila špekulativne pritiske zaradi liberalizacije tekočega računa. Apreciacija rublja je bila v letu 2006 v veliki meri posledica rekordnih deviznih prilivov. Rubelj je leta 2006 proti ameriškemu dolarju apreciiral za dobrih 7 odstotkov ter 4 odstotke proti evru. Po ocenah analitikov se bo realna apreciacija rublja kljub prizadevanjem centralne banke, da to prepreči, nadaljevala tudi v letu 2007. Po pričakovanjih bo centralna banka poskušala umiriti apreciacijo valute, zato se bodo povečali inflatorni pritiski.

Vir. Lastna izdelava; podatki: UBS banka, Eurostat

POLJSKA
Poljska s svojo lego v samem srcu kontineta, kjer so se nekoč križale poti stardavnih trgovcev, danes predstavlja transportno središče med severom in jugom ter vzhodom in zahodom Evrope.

Poljsko gospodarstvo je v v letu 2006 na letni ravni zabeležilo 5,8 odstotno gospodarsko rast, kar je 75 odstotkov več kot leta 2005. Najhitreje sta naraščali zasebno povpraševanje, ki ima v BDP 62 odstotni delež, ter naložbeno povpraševanje. Tudi v letih 2007 in 2008 analitiki pričakujejo nadaljno rast tako naložbenega kot zasebnega povpraševanja. Slednje se bo krepilo na podlagi hitre rasti zaposlovanja ter visokih rasti plač, medtem ko bodo visoki dobički podjetij in dokaj nizke obrestne mere omogočali visoko rast naložbenega povpraševanja.

Močno naložbeno in zasebno povpraševanje je torej povzročilo krepitev gospodarske rasti v letu 2006, kar je posledično izboljšalo tudi razmere na trgu delovne sile. Kljub izboljšanju pa ostaja stopnja brezposelnosti na poljskem še vedno med najvišjimi v EU. V letu 2006 je v povprečju znašala 15,5 odstotka, v letu 2007 pa analitiki pričakujejo nadaljno znižanje vse do 13 odstotkov. Kljub padanju stopnje brezposelnosti pa nasprotno plače ostajajo relativno visoko. Zaradi nizkih stopnj inflacije (1%), se predvsem krepi realna rast plač. Močnejše zasebno in naložbeno povpraševanje bosta v letu 2007 vplivali na povečanje uvoza, kar bo kljub hitri rasti izvoza povečalo trgovinski primankljaj. Višji primankljaj tekočega računa ob naraščujočem zlotu ter restrektivnejša monetarna politika bodo glavni dejavniki nižje, vendar še vedno visoke gospodarske rasti v letu 2007.

Vir: Lastna izdelava; podatki: Reuters, UBS banka

Nizka inflacija, visoka gospodarska rast, hitro rastoče plače ter naraščajoče mednarodne obrestne mere bodo v letu 2007 verjetno ponovno povzročile dvigovanje poljske ključne obrestne mere. Relativno visoka ključna obrestna mera, trenutno znaša 4 odstotke, je bila poleg zdravih gospodarskih temeljev glavni razlog za apreciacijo zlota v letu 2006. Le-ta se je v letu 2006 krepil tako proti evru (za 4,6 odstotkov) kot tudi proti ameriškemu dolarju (6,7 odstotkov). Podobnemu scenariju kot v letu 2006 bomo lahko priča tudi v 2007, zato lahko v letih 2007 in 2008 pričakujemo nadaljno postopno rast zlota tako proti evru kot ameriškemu dolarju.

Vir: Lastna izdelava; podatki: UBS banka, Eurostat, Bloomberg

ČEŠKA
Češka je dežela veličasnih spomenikov, ki s svojo zgodovino zadovoljijo čute in osvojijo dušo, da se znova in znova vračamo v to prestolnico umetnosti.

V Češki republiki smo bili priča višji gospodarski rasti šele v zadnjih dveh letih. Le-ta presega 6 odstotkov na letni ravni, kar je kar dvakrat več kot povprečje v EU 25 (2,8 odstotka). Rast zasebnega povpraševanja, ki ima v BDP več kot 46-odstotni delež, se je v letu 2006 zaradi naraščajočega zaposlovanja, višjih plač ter nizkih obrestnih mer okrepila in je znašala 4,1 odstotka. Na rast zasebnega povpraševanja je vplivalo tudi znižanje davčnih stopenj na začetku leta. Naložbeno povpraševanje se je povečalo za 17,8 odstotka in je predstavljalo skoraj 31 odstotkov BDP. Gospodarska rast se bo v letu 2007 v primerjavi z letom 2006 nekoliko znižala, predvsem zaradi pričakovanj upočasnjene rasti domačega povpraševanja.

Centralna banka češke vodi politiko zmanjševanja inflacije. Stopnja inflacije se je v letu 2006 zaradi dvigov nadzorovanih cen (cene zemljskega plina, električne energije, telekoma) povečala in je v povprečju znašala 2,5 odstotka. Rast inflacije in ekspanzivna fiskalna politika sta bili v letu 2006 razlog, da je centralna banka dvakrat dvignila temeljno obrestno mero na 2,5 odstotka.

Vir: Lastna izdelava; podatki: Reuters, UBS banka

Naraščujoča ključna obrestna mera, visoka gospodarska rast ter pozitivni trendi v zunanjetrgovinski bilanci ob velikih prilivih špekulativnega kapitala so posledično vplivali v letu 2006 na rast krone. Apreciacija češke krone se je začela v letu 2004 in je v letu 2006 proti evru aprecirala za 5,3 odstotka, proti ameriškemu dolarju pa za 6,3 odstotka. Negotovost glede usmeritve fiskalne politike vlade bi lahko v prihodnosti povzročila večja nihanja krone, ki pa je, zaradi zdravih gospodarskih temeljev ob naraščujočih obrestnih merah ter visokih prilivih tujih naložb, dovolj stabilna in bo po pričakovanjih še naprej apreciirala tako proti evru kot ameriškemu dolarju.

Vir: Lastna izdelava; podatki: internetne strani centralnih bank, Eurostat

KAZAHSTAN
Kazahstan je dežela mnogih priložnosti, dežela z velikimi naravnimi in človeškimi potenciali.

Najvišjo rast izmed vseh obravnavnih držav dosega kazahstansko gospodarstvo. V zadnjih 6 letih od leta 2000 naprej beleži izjemno gospodarsko rast, letno povprečno raste po 10 odstotni stopnji. Najvišjo rast je bilo moč opaziti v letu 2002 (13,5%), medtem ko je bila rast v letu 2006 nekoliko nižja, vendar še vedno visoka (10,5 odstotna). Na visoko rast so v letu 2006 v največji meri vplivale visoke cene nafte, povečana domača poraba in hitra rast izvoza.

Vir: Lastna izdelava; podatki: Reuters, UBS banka

Visoka gospodarska rast pa v letu 2006 ni mogla znižati naraščujoče inflacije. Le-ta se že od leta 2004 povečuje in je v letu 2006 znašala v povprečju 8,7 odstotka. Visoka stopnja je posledica visokih rasti posojil in zadolževanja bank v tujini. Tako visoka inflacija, naraščajoče obrestne mere ob visoki gospodarski rasti ter pozitivni trendi v zunanjetrgovinski bilanci ob neto prilivih špekulativnega kapitala so posledično vplivali v letu 2006 na rast domače valute. Tenga je proti evru v letu dni pridobila 3,1 odstotka, proti ameriškemu dolarju pa 5,8 odstotka. V letu 2007 lahko, zaradi nekoliko nižjih pričakovanj gospodarske rasti in nižje domače porabe, pričakujemo manjšo rast valute, medtem ko v letu 2008 lahko ponovno pričakujemo občutnejšo apreciacijo tange tako proti evru kot dolarju.

Vir: Lastna izdelava; podatki: Eurostat, Reuters, UBS banka

ZAKLJUČEK

Vse štiri države se soočajo s naraščujočim domačim in naložbenim povpraševanjem, kar vodi v visoke gospodarske rasti. Močan gospodarski razvoj poleg nekaterih drugih dejavnikih pozitivno vpliva na nižje stopnje inflacije ter brezposelnosti. Ohranjanje tega trenda se pričakuje tudi v letih 2007 in 2008, zato lahko trdim, da se razvoj omenjenih držav še zdaleč ni končal.

Po drugi strani pa moramo vedeti da so omenjene države oziroma njihova gospodarstva še vedno dokaj nerazvita, politično negotova, kar lahko na kratek rok rezultira v občasnih nihanjih valutnih razmerij. Zdrav razvoj ob visokih pričakovanih stopnjah gospodarske rasti ter veliko zanimanje tujih vlagateljev, so le nekatera dejstva, ki bodo pozitivno vplivala na apreciacijo omenjenih valut v prihodnosti.

Velika ČETVERICA - kako naprej!

KITAJSKA

Kitajsko gospodarstvo je v letu 2006 zabeležilo zavidljivo gospodarsko rast (10,7%), najvišjo po letu 1995. V zadnjem času je namreč beležilo več kot dvakrat višjo gospodarsko rast glede na preostale svetovne gospodarske velesile. Ta je bila posledica zelo agresivne investicijske in izvozno usmerjene politike, ki pa najverjetneje, vsaj na dolgi rok ne bo brez posledic. Visoko zadolževanje podjetij in presežne proizvodne zmogljivosti, bodo najverjetneje negativno vplivale na cene izdelkov. Posledično se bodo znižali tudi dobički gospodarskih družb.

V letu 2006 je kitajsko gospodarstvo zabeležilo presežek v trgovini v znesku 177,6 bn $, kar je 75% več kot v letu 2005. Nenasitna gospodarska velesila, ki ima apetit po nafti, surovinah in tujem kapitalu s svojim konkurenčnim izvozom, ki se že peto leto zapored povečuje več kot 20% letno, ustvarja rekordne presežke na trgovinski bilanci. Po količini trgovinskega blaga je Kitajska tretji največji uvoznik in izvoznik na svetu (po podatkih eurostat-a iz leta 2005). Največji trgovinski partner Kitajske je EU.

Močan vpliv na izredno konkurenčen izvoz ima poleg globalnega povpraševanja tudi kitajska valuta. Podcenjenost juana namreč povzroča velik zunanjetrgovinski presežek Kitajske s preostalim svetom, predvsem z ZDA, v manjši meri s EU. To naj bi bil tudi glavni razlog za apreciacijo juana v prihodnosti, s čimer bi se uravnale nestabilnosti na svetovnih trgih. Apreciacija juana bo imela za posledico dražje kitajske izdelke na tujem, hkrati pa se bo povečala konkurenčnost tujih podjetij. Apreciacija juana pa bo ugodno vpliva tudi na kitajska uvozno naravnana podjetja. V letu 2006, ko kitajski juan ni več vezan na dolar, temveč na košarico valut, je proti dolarju pridobil več kot 6,5% vrednosti.

Nadaljnja kitajska rast bo v največji meri odvisna od svetovnega povpraševanja po njenih izdelkih (predvsem od ZDA in EU) in od politike kitajske vlade, ki želi upočasniti skoraj nenadzorovano gospodarsko rast. Znižanje le-te je moč pričakovati tudi zaradi nižje rasti globalnega povpraševanja in vse nižjih napovedi svetovne gospodarske rasti.
ZDA

V zadnjem četrtletju 2006 so ZDA zabeležile izredno močno gospodarsko rast (3,5% letno). Povečan izvoz in ogromen trgovinski primankljaj, nižji potrošniški izdatki, konec nepremičninskega balona in relativno visoka ključna obrestna mera so le nekateri podatki, ki nakazujejo na nižjo gospodarsko rast v letu 2007. Ameriška centralna banka že dalj časa opozarja na prihajajočo obdobje nižje gospodarske rasti, predvsem zaradi intersa po nižji inflaciji.

Značilnosti trenutnega stanja na ameriškem trgu so nizka stopnja brezposelnosti kljub vse nižji rasti novih delovnih mest, padajoče cene nepremičninskega trga, nizka potrošnja in šibak proizvodni trg. Posledica takega stanja ameriškega gospodarstva je šibek dolar, ki je zadnjem času depreciiral domala proti vsem najmočnejšim valutam. Nižja pričakovanja gospodarske rasti ter slabše stanje ameriškega gospodarstva ob visokem trgovinskem primankljaju so v vrednosti dolarja že upoštevana. Zato večjih premikov v valutnem paru EUR/USD v letu 2007 ne pričakujem. Večje premike v valutnem paru bi lahko povzročile le odločitve predvsem s stani FED-a o predčanem znižanju ključne obrestne mere. Sam pričakujem, da bo FED znižal ključno obrestno mero šele proti koncu leta 2007, podlago za mojo odločitev iščem v trenutnih nizkih cenah nafte in za enkrat še solidni gospodarski rasti ameriškega gospodarstva.

EU

Evropsko gospodarstvo za razliko od ameriškega doživlja pravi preporod. Gospodarska rast je v letu 2006 namreč znašala 2,7%, kar je najvišja rast po letu 2000. Močno gospodarsko rast strokovnjaki pričakujejo tudi v letu 2007, ki naj bi bila posledica višjih zaslužkov, izboljšanih finančnih pogojev ter povečanih investicij evropskih podjetij. Posledično nižja brezposelnost zaradi odprtja novih delovnih mest, naraščujoče plače ob nizkih cenah energije bodo v letu 2007 zagotovo pripomogle k izboljšani blaginji tako podjetij kot gospodinjstev v EU.

V drugem delu leta 2007 pa vseeno lahko pričakujemo umiritev rasti. Razloge lahko iščemo v naraščujoči ključni obrestni meri, v nižjih pričakovanjih svetovnega povpraševaja in v vse močnešem evru, ki bo zagotovo imel vpliv na zmanjšanje izvoza, predvsem s dolarsko vezanimi državami. Vpliv na nižjo gospodarsko rast v EU v letu 2007 bosta imeli preko povišanih davkov tudi Nemčija in Italija.

Ponoven dvig ključne obrestne mere v EU lahko pričakujemo že v marcu 2007 (na 3,75%), predvsem zaradi prevelike likvidnosti denarja v obtoku. Nadaljnjega dviga obrestne mere v letu 2007 ne pričakujem, saj je stopnja inflacije usklajena s ravnijo, ki jo priporoča ECB.

JAP

Rast japonskega gospodarstva je v letu 2006 znašala 2,2 odstotka. Višja rast v primerjavi s prejšnimi leti je bila predvsem posledica rasti v zadnjem četrtletju leta 2006 (4,8% na letni ravni), ko je na rast druge največje svetovne ekonomije v največji meri vplivala povečana potrošnja in tradicinalno močan izvoz. Ti dogodki so zopet obodili upanje, da bo centralna banka japonske ponovno dvignila ključno obrestno mero. To je pozitivno vplivalo na tečaj jena, ki je v tednu dni pridobil več kot 4 odstotne točke proti dolarju. Razloge za večjo apreciacijo jena v zadnjem obdobju lahko iščemo tudi v zadnjih borznih dogodkih, ko se je zaradi popravkov svetovnih delniških tečajev navzdol zmanjšala naklonjenost k tveganju, kar je vodilo do nakupnih pritiskov na jen.

Rast japonskega gospodarstva je v prvem četrtletju leta 2007 kljub visokemu zunanjetrgovinskemu presežku dušilo šibko domače povpraševanje, ki je bilo posledica nizkih rasti plač. V drugem delu leta 2007 lahko postopno pričakujemo višjo rast plač, kar bo ob višji domači potrošnji privedlo do znižane stopnje brezposelnosti. Padajoče cene nafte, poceni uvoz iz Kitajske ter padajoči stroški dela bodo še naprej zniževali že tako nično stopnjo inflacije na Japonskem.

ZAKLJUČEK

Kako velik je vpliv Kitajske na svetovno gospodarstvo in njeno rast smo bili priča v zadnjih tednih, ko je Kitajskemu padcu borznega indeksa za preko 9% sledil še preostali svet. Padec je bil posledica govoric, da kitajska vlada načrtuje obdavčenje kapitalskih dobičkov in namerava omejiti nadaljno pretirano zadolževanje podjetij. Kako velik potencial predstavlja azijsko tržišče bo pokazal čas, že sedaj pa lahko zaključimo, da imajo omejena tržišča na svetovno gospodarstvo vse večji vpliv.

V letu 2007 torej lahko pričakujemo nadaljno apreciacijo azijskih valut, predvsem juana, tako proti dolarju kot proti evru, medtem ko se bo valutni par EUR/USD gibal v mejah med 1,30 in 1,35.